Pogovor z Andrejem Predinom in predstavitev njegovega romana Prihodnost d.o.o.
3. 12. 2014 19:00:00 Dnevni center aktivnosti za starejše Toti DCA, Partizanska 12/I. nadstropje, Maribor
Andrej Predin, publicist in pisatelj, je slovensko literarno polje dodobra pretresel s prvencem Na zeleno vejo, ki obravnava tranzicijski čas v Mariboru v obdobju propadanja mariborske industrije in s tem propadanja vrednot, idealov in načina življenja ljudi v mestu ob Dravi. Roman Prigodnost d.o.o. je roman, ki zaokrožuje mariborsko trilogijo, kamor omenjenih dveh sodi še roman Učiteljice. Gre za utopični roman, oziroma utopični odgovor na resnične probleme junaka, v današnjem Mariboru. Junak romana je oče samohranilec, ki mu grozi odvzem otroka zaradi brezihzhodne revščine in torej nezmožnosti zagotavljanja osnovnih socialnih potreb otroku, s katerim je junak ostal sam po smrti njegove partnerice. Na tem ogrodju Predin bralcu odstre tudi družbeno kritiko, dobršen del zgodbe so namreč mariborske vstaje, aretacije in priprtje vstajnikov ter socialni protesti. Poseben del v romanu pa zavzema odnos junaka do matere, kar je pravzapravena rdeča nit vseh treh delov Predinove mariborske trilogije. Pogovor bo vodil urednik Orlando Uršič. Vljudno vabljeni!
Pogovor z Veroniko Simoniti o njenem romanu Kameno seme
28. 11. 2014 14:00:00 Oder Društva slovenskih pisateljev v Cankarjevem domu
Roman Kameno seme je nanizan skozi zgodbe več ljudi, domačinov in tujih turistov, ki se poleti znajdejo v imaginarnem kraju na nekem hrvaškem otoku. Če njihove usode še niso tako ali drugače prepletene, se to zgodi zdaj, ko jezna, z bolečino zaznamovana domačinka vrže kamen in sproži sosledje dogodkov. Poglavje vsakega protagonista je sicer zapisano v tretji osebi, vendar je videno iz njegovega zornega kota, kar pušča več možnosti za razlago, kaj se je pravzaprav zgodilo. Okolje, v katerem met kamna sproži vrsto nepričakovanih reakcij, je idilično, vse prej kot táko pa je življenje romanesknih likov, ki so na otok prinesli vsak svoje težave ali travme. Zato roman ne problematizira samo neulovljivosti resnice, ampak se v zvezi z njo predvsem sprašuje o sreči in njenem (ne)obstoju. Pogovor bo vodil urednik Orlando Uršič.
Bomo preživeli leto 2015?
27. 11. 2014 13:00:00 Cankarjev dom
SOGOVORNIKI: Urban Vouk (Literatura), Mitja Čander (Beletrina), Orlando Uršič(Litera), Aleš Novak (JAK) Ste preživeli usodno triletno obdobje 2010 -2013? Slovensko knjižno založništvo se je v tem obdobju namesto s problemi produkcije spopadalo s posledicami nižanja javne podpore, z zastoji pri objavi in operativni izvedbi razpisov, ukinitvijo ministrstva za kulturo ter skorajšnjo ukinitvijo Javne agencije za knjigo. Na področje knjige, ki je v Sloveniji v večjem delu vezano na javna sredstva, manjši zastoji in manjša nižanja sredstev nimajo pretiranega vpliva. Če pa zastoj traja več kot eno leto in če nižanje javnih sredstev narašča, se to resno pozna na ravni produkcije in dokazano deluje usodno. Kar nekaj slovenskih založb tega obdobja ni preživelo, število naslovov zahtevnih knjig je upadlo in še upada, knjižnice pa razpolagajo z vse manjšimi sredstvi za nabavo knjig. Leto 2015 naj bi prineslo 15 mio EUR manj za področje kulture v slovenskem proračunu. Kako bo to vplivalo na področje knjige, kamor poleg založb z zahtevnim knjižnim programom sodijo še knjižnice, knjigarne, pisatelji, pesniki, književni prevajalci in nenazadnje tudi bralci? O tem se bodo pogovarjali uredniki treh reprezentativnih založb, ki skrbijo za izdajanje zahtevni knjig in direktor Javne agencije za knjigo RS.
Izgubljeni bralec, Debatna kavarna v okviru knjižnega sejma
27. 11. 2014 16:00:00 Cankarjev dom
Sogovorniki: dr. Samo Rugelj, dr. Andrej Blatnik, Branimir Nešovič, Orlando Uršič Ob izidu svoje druge znanstvene monografije, Izgubljeni bralec (Litera, 2014), nam njen avtor dr. Samo Rugelj postavlja mnogotera vprašanja o knjižnem založništvu v zadnjih štirih letih, ko je knjiga malodane docela izgubila bralca. Pogovor bo obravnaval slovensko knjižno kulturo, pri čemer bomo posebno pozornost posvetili obdobju od leta 2010 do 2014. To je čas, ki ga marsikatera založba spričo finančne krize, nestabilnega financiranja leposlovja s strani države, padanja kupne moči tako fizičnih kupcev kot knjižnic, ni preživela. Kaj lahko pri tem naredi branža sama in kaj država, ki knjižno založništvo sofinancira? Debata se bo dotaknila tudi vprašanja o učinkih Zakona o fiksni ceni knjige na tako specifičnem knjižnem trgu kot je slovenski. Bodo ti učinki nujno pozitivni? Monografija celostno obravnava slovensko knjižno založništvo, knjižni trg in knjižno izposojo, ki se sooča z vse večjo erozijo resnega, reflektiranega bralca. Kje in kako do knjig danes pridejo tisti bralci, ki so še pred desetletjem nakupu knjig namenjali dobršen del svojega dohodka?
Simpozij o Branki Jurca
25. 11. 2014 18:00:00 Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
Večina del Branke Jurce je polna doživetij otrok in mladostnikov. Ta doživetja so iz resničnosti, iz dogodkov, vtisov in doživetij, ki jih je pisateljica doživela v svojem otroštvu oz. mladosti ter v obdobju poučevanja. Ker je pri pisanju znala prisluhniti sodobnem življenju mladih generacij, si je med njimi pridobila mnogo simpatij. V knjigi POT V SVOBODO je objavljena kratka proza za odrasle, ki je nastajala zlasti v predvojnem času (objavljala je predvsem v Sodobnosti) in takoj po vojni. Gre za kratko prozo s psihološko, socialno, žensko problematiko pa tudi za taboriščne motive (zaprta je bila v Gonarsu in v Ravensbruecku). Ta neobjavljena proza si zagotovo zasluži objavo v današnjem času, saj pomembno odslikava ne samo preteklost, pač pa tudi sedanji čas, ko se socialni realizem vse bolj vrača na literarno ustvarjanje. Izbor, ki ga je opremila z izčrpno spremno študijo, je naredila prof. dr. Jožica Čeh Steger, slovenska literarna zgodovinarka, redna profesorica za slovensko književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Knjigo Branke Jurca Pot v svobodo bo predstavila urednica in avtorica spremne besede red. prof. dr. Jožica Čeh Steger. Pogovor bo vodil Orlando Uršič. Vljudno vabljeni!
Tiskovna konferenca ob izidu novih knjig
20. 11. 2014 11:00:00 Modrijanova knjigarna, Trubarjeva cesta 27, Ljubljana
Predstavitev jesenskega paketa založbe Litera, bo postregla z novim romanom Andreja Predina Prihodnost d.o.o., ki govori o mariborskem socialnem robu in mariborskih vstajah, z romanom Veronike Simoniti z naslovom Kameno seme, s katerim je avtorica napisala enega najbolj nenavadnih in gotovo prvih zgodb takšne vrste v slovenski literaturi. V proznem paketu je izšla tudi zbirka kratkih zgodb Andreja Tomažina Stramorjevi koraki, ki je avtorjev prvenec, izbor novel Branke Jurca za odrasle z naslovom Pot v svobodo, ki ga je izbrala in spremno besedo napisala dr. Jožica Čeh, s področja poezije pa bomo predstavili pesniški prvenec Jana Krmelja Relikvije dihanja. V humanistični zbirki Nova znamenja pa je izpod peresa dr. Sama Ruglja izšel esej o založništvu v kriznih časih z naslovom Izgubljeni bralec. Vljudno vabljeni!
Pogovor z Andrejem Predinom ob njegovem svežem romanu Prihodnost d.o.o.
20. 11. 2014 19:00:00 Kino Udarnik, Grajski trg 1, Maribor
Roman Prihodnost d.o.o. govori o vstajništvu in protestih v Mariboru. Pogovor z avtorjem bo vodil urednik Orlando URŠIČ, nekaj besed o romanu pa bo povedala tudi avtorica spremne besede Petra Vidali. Andrej Predin, publicist in pisatelj, je slovensko literarno polje dodobra pretresel s prvencem Na zeleno vejo, ki obravnava tranzicijski čas v Mariboru v obdobju propadanja mariborske industrije in s tem propadanja vrednot, idealov in načina življenja ljudi v mestu ob Dravi. Roman Prihodnost d.o.o. je roman, ki zaokrožuje mariborsko trilogijo, kamor poleg omenjenih dveh sodi še roman Učiteljice. Gre za utopični roman, oziroma utopični odgovor na resnične probleme junaka, v današnjem Mariboru. Junak romana je oče samohranilec, ki mu grozi odvzem otroka zaradi brezizhodne revščine in torej nezmožnosti zagotavljanja osnovnih socialnih potreb otroku, s katerim je junak ostal sam po smrti njegove partnerice. Na tem ogrodju Predin bralcu odstre tudi družbeno kritiko, dobršen del zgodbe so namreč mariborske vstaje, aretacije in priprtje vstajnikov ter socialni protesti. Poseben del v romanu pa zavzema odnos junaka do matere, kar je pravzaprav rdeča nit vseh treh delov Predinove mariborske trilogije. Vljudno vabljeni!
Pogovor z dr. Petrom Čeferinom o njegovi novi knjigi MOJE ZGODBE
26. 11. 2014 18:00:00 Škrabčeva domačija, Hrovača 42, 1310 Ribnica
Dr. Peter Čeferin, eden najbolj prepoznavnih in najprodornejših slovenskih odvetnikov, je nedvomno tudi pisatelj. Njegove zgodbe so zgodbe, ki jih piše bogato življenje človeka, ki je skusil vse plati in vse barve življenja. Lahko bi rekli, da je avtor že davno imel v načrtu trilogijo, saj se njegovo tretje literarno delo Moje zgodbe v marsičem veže na knjigi Moje odvetniško življenje (Cankarjeva založba, 2011) in Valat (Litera, 2013). Pravzaprav bi vse tri knjige lahko strnili v eno knjigo zgodb, v kateri avtor z izrazito sposobnostjo redukcije besed bralcu živo naslika dogodek, atmosfero in značaje ljudi, o katerih piše. Povedati z malo besedami vse, kar dobra zgodba mora povedati, je želja vsakega pisatelja in ne nazadnje tudi bralca. V svoji tretji knjigi Moje zgodbe avtor ne odstopa od naravnega toka pripovedi, ohranja izjemen občutek za detajl in zavedanje, da je vse, kar sam danes je, tudi posledica zgodb, ki so jih skupaj z njim pisali ljudje, s katerimi se je skozi življenje srečeval, z njimi delal ali potoval. Posebno mesto pa v njegovi tretji knjigi namenja svojim prednikom in njihovim zgodbam, ki so pospremljene z bogatim izborom fotografij, pisem in opisov njihovih usod. Pogovor bo vodila Carmen L. Oven. Vljudno vabljeni!
Predstavitev nove kjige dr. Petra Čeferina MOJE ZGODBE
18. 11. 2014 19:00:00 Klub Cankarjevega doma v Ljubljani
Zgodbe v knjigi so na prvi pogled ironične, a bralcu prav tako razkrivajo še kako pretresljive resnice o človeku in človekovem ravnanju v različnih življenjskih situacijah, kot jih je z različnimi ljudmi doživel avtor. Z avtorjem se bo pogovarjala pisateljica in raziskovalka slovenske literarne umetnosti Carmen L. Oven. Predstavnik založbe Orlando Uršič bo predstavil knjigo z uredniškega vidika. Naše dobro počutje pa bo nadgradila privlačna in uveljavljena britanska pianistka Lucienne Lončina.
Pogovor s Tonetom Kregarjem in predstavitev njegove knjige KRAVATNI GEN
7. 11. 2014 20:00:00 Grajska Mega, Novo Celje 9, Petrovče
Tone Kregar, javnosti morda najbolj znan kot pevec in avtor besedil pri skupini Mi2, je kustos v celjskem Muzeju novejše zgodovine. Zgodovino je študiral na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 2007 doktoriral. Iz knjige kolumn, ki so bile objavljene v dnevniku Večer, pa se nam avtor razkrije tudi kot civilno družbeno razgledan človek, ki reflektira tako dom kot tudi svet. Še najbolj iz pričujoče knjige bije Kregarjeva senzibilna plat; iz tekstov namreč vidimo, da je avtor občutljiv za podrobnosti, ki jih drugi običajno ne opazimo, včasih skoraj romantično slika podobo sveta, ki bi moral biti pravičen in po meri človeka, zavrača elite in bogatenje na račun malega človeka. Je upornik, a z železno voljo po trdem delu za boljši jutri. Gledano iz zornega kota političnega marketinga, je Kregar državljan, kot si ga politika ne želi, zato ga tudi več let neuspešno vabi v svoje vrste. Nedvomno pričujoče kolumne niso le publicističen zapis refleksije avtorjevega časa in prostora pač pa so tudi odraz Kregarjeve tankočutnosti in hotene ali nehotene sposobnosti vživljanja v psiho človeka; tega Kregar proučuje tako na družbeni ravni kot tudi na ravni vsakodnevnega življenja. Seveda pa Kravatni gen ni zbirka kolumn, v kateri bi se našlo za vsakogar nekaj in bi avtor s tem želel zadovoljiti vsakega bralca, pač pa so to neprizanesljivi družbeno-kritični zapisi, ki ne štedijo z ostrino. Zato tudi jezik ni tipično poljuden ali kolumnističen pač pa zelo neposreden, včasih brutalno realističen, še zlasti v kolumnah, kjer Kregar podaja svojo refleksijo na družbene spremembe v zadnjih nekaj letih, ko je mali človek spravljen na kolena, pri čemer se neposredno obrača na tiste, ki imajo kravatni gen, se pravi na tiste, ki s svojo kravato slej ko prej zategnejo zanko okrog vratu človeka, ki tega gena nimajo. Pogovor bo vodil urednik Orlando Uršič. Vljudno vabljeni!
Pogovor z Andrejem Predinom in predstavitev njegovega novega romana PRIHODNOST D.O.O.
8. 11. 2014 20:00:00 Špital za prjatle, Slomškov trg 5, Celje
Andrej Predin, publicist in pisatelj, je slovensko literarno polje dodobra pretresel s prvencem Na zeleno vejo, ki obravnava tranzicijski čas v Mariboru v obdobju propadanja mariborske industrije in s tem propadanja vrednot, idealov in načina življenja ljudi v mestu ob Dravi. Roman Prihodnost d.o.o. je roman, ki zaokrožuje mariborsko trilogijo, kamor omenjenih dveh sodi še roman Učiteljice. Gre za utopični roman, oziroma utopični odgovor na resnične probleme junaka, v današnjem Mariboru. Junak romana je oče samohranilec, ki mu grozi odvzem otroka zaradi brezizhodne revščine in torej nezmožnosti zagotavljanja osnovnih socialnih potreb otroku, s katerim je junak ostal sam po smrti njegove partnerice. Na tem ogrodju Predin bralcu odstre tudi družbeno kritiko, dobršen del zgodbe so namreč mariborske vstaje, aretacije in priprtje vstajnikov ter socialni protesti. Poseben del v romanu pa zavzema odnos junaka do matere, kar je pravzaprav ena rdeča nit vseh treh delov Predinove mariborske trilogije. Pogovor bo vodil urednik Orlando Uršič. Vljudno vabljeni!
Napovedujemo izid nove knjige dr. Petra Čeferina z naslovom MOJE ZGODBE
25. 10. 2014 00:00:00 Založba Litera
Dr. Peter Čeferin, eden najbolj prepoznavnih in najprodornejših slovenskih odvetnikov, je nedvomno tudi pisatelj. Njegove zgodbe so zgodbe, ki jih piše bogato življenje človeka, ki je skusil vse plati in vse barve življenja. Lahko bi rekli, da je avtor že davno imel v načrtu trilogijo, saj se njegovo tretje literarno delo Moje zgodbe v marsičem veže na knjigi Moje odvetniško življenje (Cankarjeva založba, 2011) in Valat (Litera, 2013). Pravzaprav bi vse tri knjige lahko strnili v eno knjigo zgodb, v kateri avtor z izrazito sposobnostjo redukcije besed bralcu živo naslika dogodek, atmosfero in značaje ljudi, o katerih piše. Povedati z malo besedami vse, kar dobra zgodba mora povedati, je želja vsakega pisatelja in ne nazadnje tudi bralca. V svoji tretji knjigi Moje zgodbe avtor ne odstopa od naravnega toka pripovedi, ohranja izjemen občutek za detajl in zavedanje, da je vse, kar sam danes je, tudi posledica zgodb, ki so jih skupaj z njim pisali ljudje, s katerimi se je skozi življenje srečeval, z njimi delal ali potoval. Posebno mesto pa v njegovi tretji knjigi namenja svojim prednikom in njihovim zgodbam, ki so pospremljene z bogatim izborom fotografij, pisem in opisov njihovih usod. Orlando Uršič, urednik
Pogovor s Tonetom Partljičem in predstavitev njegovega romana Pasja ulica
1. 10. 2014 18:00:00 Dnevni center aktivnosti za starejše Toti DCA, Partizanska 12/I. nadstropje, Maribor
V romanu Pasja ulica, ki časovno zajema dogajanje v Mariboru od prve svetovne vojne do danes, avtor z izrazito sposobnostjo preučevanja človeške psihe prikaže ljudi, ki živijo v pisateljevi Pasji ulici, v kateri prepoznamo desni breg Maribora, zato je to lahko tudi roman o ljudeh iz Pasje ulice; avtor namreč ne razpolaga le s podatki o zgodovini mesta, pač pa tudi s presenetljivimi podrobnostmi o znamenitih družinah, o prišlekih, podrobnostih iz kulturnega in akademskega življenja in, ne nazadnje, razpolaga tudi s podatki o zdavnaj pozabljenih posameznikih, ki so tako ali drugače zaznamovali Maribor, a o njih ne vemo ničesar. Pogovor bo vodil urednik Orlando Uršič. Vljudno vabljeni!
Predstavitev knjige slovenske pisateljice Branke Jurca POT V SVOBODO
13. 11. 2014 19:00:00 Knjižnica Ivana Potrča, Prešernova 33-35, Ptuj
Večina del Branke Jurce je polna doživetij otrok in mladostnikov. Ta doživetja so iz resničnosti, iz dogodkov, vtisov in doživetij, ki jih je pisateljica doživela v svojem otroštvu oz. mladosti ter v obdobju poučevanja. Ker je pri pisanju znala prisluhniti sodobnem življenju mladih generacij, si je med njimi pridobila mnogo simpatij. V knjigi POT V SVOBODO je objavljena kratka proza za odrasle, ki je nastajala zlasti v predvojnem času (objavljala je predvsem v Sodobnosti) in takoj po vojni. Gre za kratko prozo s psihološko, socialno, žensko problematiko pa tudi za taboriščne motive (zaprta je bila v Gonarsu in v Ravensbruecku). Ta neobjavljena proza si zagotovo zasluži objavo v današnjem času, saj pomembno odslikava ne samo preteklost, pač pa tudi sedanji čas, ko se socialni realizem vse bolj vrača na literarno ustvarjanje. Izbor, ki ga je opremila z izčrpno spremno študijo, je naredila prof. dr. Jožica Čeh Steger, slovenska literarna zgodovinarka, redna profesorica za slovensko književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Pogovor z dr. Jožico Čeh Steger bo vodil urednik Orlando Uršič. Vljudno vabljeni!
Odprti horizonti z Dragico Korade
23. 09. 2014 19:00:00 Mariborska knjižnica. Knjižnica Rotovž, Rotovški trg 2, Maribor
Konec septembra bo odet v družbenokritične odtenke. V goste prihaja novinarka, kolumnistka in publicistka, ki je pred časom pri Založbi Litera v zbirki Znamenja izdala izbor kolumen z naslovom Trojanski pes. S pretanjeno opazovalko in angažirano razkrivalko se bomo pogovarjali o slovenskih političnih in družbenih stranpoteh. Moderirala bo Sabina Fras Popovič. Vljudno vabljeni!
Pogovor s Tomotom Podstenškom o njegovem romanu Sredi pajkove mreže
4. 10. 2014 20:00:00 Špital za prjatle, Slomškov trg 5, Celje
V svojem tretjem romanu Sredi pajkove mreže Tomo Podstenšek v (zanj zdaj že prepoznavnem) realističnem slogu postavlja v ospredje zgodbo posameznika, ki je spričo zunanjih okoliščin postavljen v situacijo samoizpraševanja o bolečini, izgubi, ljubezni, krivdi in maščevanju. Na videz banalna vpeljava protagonista, ki se po odsluženi zaporni kazni vrne v rojstni kraj, se plast za plastjo razvija v socialno prizadetost, izključenost in protest protagonista, ki mu je malodane onemogočen vsak korak družbenega in osebnega angažmaja ter eksistence. Razlog kajpada tiči v njem samem, napaki, ki se mu je zgodila v trenutku slabosti, (junak ji celo pravi naključje) in pri tem bi lahko tudi ostalo, a prav od te točke naprej se izkaže Podstenškova mojstrsko izpeljana poanta tematiziranja krivde in bolečine človeka, ki se je znašel navzkriž z zakonom. V prelomu romana Tomo Podstenšek bralcu ponudi edinstveno srečanje žrtve in rablja, prizadetega in tistega, ki je prizadel, ponudi nam maščevalnost enega in vero drugega, da kaznovanje ne more trajati večno. A kdo je pravzaprav žrtev in kdo rabelj? Kje se ti vlogi nazadnje zamenjata? Kje je meja plenilca in kje plena, ter do kam lahko seže koncentrični krog pajkove mreže, so vprašanja na katera skuša v svojem novem romanu odgovoriti Podstenšek. Poleg formalne dodelanosti in jezikovnega verizma, se roman sredi Pajkove mreže odlikuje tudi po avtorjevem izrazitem občutku za psihologijo človeka, družbeno kritičnost in, nenazadnje, z velikim talentom za zgodbo. Pogovor bo vodil urednik Orlando Uršič. Vljudno vabljeni!
Pogovor s Tomotom Podstenškom o njegovem romanu Sredi pajkove mreže
22. 06. 2014 17:00:00 Mestni park, Maribor
Vabimo vas na klepet o knjigi v okviru festivala Art kamp & Park doživetij, ki bo potekal v Mariborskem mestnem parku. Pogovor bo vodil urednik Orlando Uršič. Vljudno vabljeni!
Pogovor z dobitnikom Glazerjeve listine Rokom Vilčnikom o njegovi knjigi Ameriška trilogija
24. 06. 2014 17:00:00 Mestni park, Maribor
Vabimo vas na klepet o knjigi v okviru festivala Art kamp & Park doživetij, ki bo potekal v Mariborskem mestnem parku. Vljudno vabljeni!
Predstavitev romana Sonce zahaja v Celju Eve Kovač
24. 06. 2014 18:00:00 Knjižnica Šmarje, Aškerčev trg 20, 3240 Šmarje pri Jelsah
Razvojni roman Eve Kovač, Sonce zahaja v Celju, na prvi pogled drastično vsakdanje obravnava temo odvisnosti od drog. Podstat, na katerem avtorica zgradi roman je presečišče življenjskih usod narkomana in študentke, ki se, ujeta v past reševanja partnerja od odvisnosti, odvisnosti navzame še sama. V osnovnem zgodbene ogrodju gre za klasičen Stockholmski sindrom, kjer se ugrabljenec po hudem boju za svojo lastno svobodo nazadnje slednji odreče in se zateče prav k ugrabitelju; postane vodljiv, ubogljiv in udeležen v ugrabiteljevem početju, četudi ve, da ne ravna prav. Stereotip odvisnikov je ta, da odvisniki v glavnem vidijo sebe in svoje globlje in resničnejše resnice, kar jemljejo kot izgovor za svojo pasivnost in odvisnost. Presenetljiva odlika romana Sonce zahaja v Celju pa je izrazit in zelo hitro opazen odmik od tega stereotipa; avtorica namreč v ospredje ne postavlja protagonistov, pač pa jezik; Eva Kovač besedo postavi na sam začetek kot osnoven vzgib in motiv za upovedovanje zgodbe. Poetičnost jezika s katerim se bralec skupaj z Evo Kovač utaplja v tesnobi, bolečini, hrepenenju in v globinah mračnega zapeljevanja trde droge, je naravnost presunljiva. Ob trdno zastavljeni strukturi in dramaturškemu loku, ki je blizu klasičnemu, nam avtorica skozi časovne in prostorske preskoke gotovo prvič v slovenski zgodovini predstavi antiprotagonista odvisniškega romana. Ta je namreč v romanu Sonce zahaja v Celju izrazito razgledan, senzibilen in analitičen. Premore zavedanje o svoji odvisnosti in jo jemlje izključno nase, kar je tako v življenju kot v tovrstni literaturi posebna redkost. Vljudno vabljeni!
Diskusija ob izdaji pesniške antologije 75 pesmi od Dekleve do Peratove
12. 06. 2014 20:00:00 Trubarjeva hiša literature v Ljubljani
Vabimo vas na diskusijo ob izidu pesniške antologije 75 pesmi od Dekleve do Peratove, ki sta jo pripravila Urban Vovk in Uroš Zupan. Med letoma 1970 in 2012 smo Slovenci zamenjali dve državi in tri valute. V tem času smo dobili še svobodo govora, kapitalizem in strankokracijo, oblast pa se je, kot kaže, prenehala bati družbeno-transformativne moči književnosti. Tudi po kavbojke in kavo se nič več ne vozimo v Trst in vsakdo izmed nas ima v žepu računalnik, bistveno zmogljivejši od tistega, s katerim je NASA vesoljsko plovilo Voyager poslala onkraj meja našega sončnega sistema. In kako se vse to odraža v kontekstu poezije, ki se piše in bere na Slovenskem? So bile spremembe v polju verzov tudi tako korenite? Jih morda lahko bolje razberemo s pomočjo antologije 75 pesmi od Dekleve do Peratove, ki sta jo v začetku letošnjega leta za založbo Litera pripravila pesnik Uroš Zupan in literarni kritik Urban Vovk? Ji, tanki, kakor je, kaj manjka? In kdo, navsezadnje, jo bo sploh bral? – To so le nekatera izmed vprašanj, ki jih bomo pretresali v diskusiji z obema antologistoma, Vovkom in Zupanom, ter literarnima kritikoma Alenko Jovanovski in Petrom Kolškom, pogovor pa bo usmerjal Goran Dekleva. Razpravo bo prekinjalo in dopolnjevalo avtorsko branje pesmi iz antologije, seveda ne vseh 75. Pogovor bo usmerjal Goran Dekleva. Vljudno vabljeni!
