Predstavitev romana Sonce zahaja v Celju Eve Kovač
24. 06. 2014 18:00:00 Knjižnica Šmarje, Aškerčev trg 20, 3240 Šmarje pri Jelsah
Razvojni roman Eve Kovač, Sonce zahaja v Celju, na prvi pogled drastično vsakdanje obravnava temo odvisnosti od drog. Podstat, na katerem avtorica zgradi roman je presečišče življenjskih usod narkomana in študentke, ki se, ujeta v past reševanja partnerja od odvisnosti, odvisnosti navzame še sama. V osnovnem zgodbene ogrodju gre za klasičen Stockholmski sindrom, kjer se ugrabljenec po hudem boju za svojo lastno svobodo nazadnje slednji odreče in se zateče prav k ugrabitelju; postane vodljiv, ubogljiv in udeležen v ugrabiteljevem početju, četudi ve, da ne ravna prav. Stereotip odvisnikov je ta, da odvisniki v glavnem vidijo sebe in svoje globlje in resničnejše resnice, kar jemljejo kot izgovor za svojo pasivnost in odvisnost. Presenetljiva odlika romana Sonce zahaja v Celju pa je izrazit in zelo hitro opazen odmik od tega stereotipa; avtorica namreč v ospredje ne postavlja protagonistov, pač pa jezik; Eva Kovač besedo postavi na sam začetek kot osnoven vzgib in motiv za upovedovanje zgodbe. Poetičnost jezika s katerim se bralec skupaj z Evo Kovač utaplja v tesnobi, bolečini, hrepenenju in v globinah mračnega zapeljevanja trde droge, je naravnost presunljiva. Ob trdno zastavljeni strukturi in dramaturškemu loku, ki je blizu klasičnemu, nam avtorica skozi časovne in prostorske preskoke gotovo prvič v slovenski zgodovini predstavi antiprotagonista odvisniškega romana. Ta je namreč v romanu Sonce zahaja v Celju izrazito razgledan, senzibilen in analitičen. Premore zavedanje o svoji odvisnosti in jo jemlje izključno nase, kar je tako v življenju kot v tovrstni literaturi posebna redkost. Vljudno vabljeni!
Diskusija ob izdaji pesniške antologije 75 pesmi od Dekleve do Peratove
12. 06. 2014 20:00:00 Trubarjeva hiša literature v Ljubljani
Vabimo vas na diskusijo ob izidu pesniške antologije 75 pesmi od Dekleve do Peratove, ki sta jo pripravila Urban Vovk in Uroš Zupan. Med letoma 1970 in 2012 smo Slovenci zamenjali dve državi in tri valute. V tem času smo dobili še svobodo govora, kapitalizem in strankokracijo, oblast pa se je, kot kaže, prenehala bati družbeno-transformativne moči književnosti. Tudi po kavbojke in kavo se nič več ne vozimo v Trst in vsakdo izmed nas ima v žepu računalnik, bistveno zmogljivejši od tistega, s katerim je NASA vesoljsko plovilo Voyager poslala onkraj meja našega sončnega sistema. In kako se vse to odraža v kontekstu poezije, ki se piše in bere na Slovenskem? So bile spremembe v polju verzov tudi tako korenite? Jih morda lahko bolje razberemo s pomočjo antologije 75 pesmi od Dekleve do Peratove, ki sta jo v začetku letošnjega leta za založbo Litera pripravila pesnik Uroš Zupan in literarni kritik Urban Vovk? Ji, tanki, kakor je, kaj manjka? In kdo, navsezadnje, jo bo sploh bral? – To so le nekatera izmed vprašanj, ki jih bomo pretresali v diskusiji z obema antologistoma, Vovkom in Zupanom, ter literarnima kritikoma Alenko Jovanovski in Petrom Kolškom, pogovor pa bo usmerjal Goran Dekleva. Razpravo bo prekinjalo in dopolnjevalo avtorsko branje pesmi iz antologije, seveda ne vseh 75. Pogovor bo usmerjal Goran Dekleva. Vljudno vabljeni!
Literarni večer z Majo Haderlap
11. 06. 2014 18:00:00 •Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
Slovenska zamejska pesnica in pisateljica Maja Hadelap bo predstavila svoj roman Angel pozabe. Na predstavitvi bo sodeloval tudi prevajalec romana v slovenski jezik Štefan Vevar. Pogovor bo vodila Petra Vidali.
Pogovor z Evo Kovač predstavitvi njene nove knjige SONCE ZAHAJA V CELJU
5. 06. 2014 19:00:00 Dom kulture, Falska Cesta 24, Ruše
Razvojni roman Eve Kovač, Sonce zahaja v Celju, na prvi pogled drastično vsakdanje obravnava temo odvisnosti od drog. Podstat, na katerem avtorica zgradi roman je presečišče življenjskih usod narkomana in študentke, ki se, ujeta v past reševanja partnerja od odvisnosti, odvisnosti navzame še sama. V osnovnem zgodbene ogrodju gre za klasičen Stockholmski sindrom, kjer se ugrabljenec po hudem boju za svojo lastno svobodo nazadnje slednji odreče in se zateče prav k ugrabitelju; postane vodljiv, ubogljiv in udeležen v ugrabiteljevem početju, četudi ve, da ne ravna prav. Stereotip odvisnikov je ta, da odvisniki v glavnem vidijo sebe in svoje globlje in resničnejše resnice, kar jemljejo kot izgovor za svojo pasivnost in odvisnost. Presenetljiva odlika romana Sonce zahaja v Celju pa je izrazit in zelo hitro opazen odmik od tega stereotipa; avtorica namreč v ospredje ne postavlja protagonistov, pač pa jezik; Eva Kovač besedo postavi na sam začetek kot osnoven vzgib in motiv za upovedovanje zgodbe. Poetičnost jezika s katerim se bralec skupaj z Evo Kovač utaplja v tesnobi, bolečini, hrepenenju in v globinah mračnega zapeljevanja trde droge, je naravnost presunljiva. Ob trdno zastavljeni strukturi in dramaturškemu loku, ki je blizu klasičnemu, nam avtorica skozi časovne in prostorske preskoke gotovo prvič v slovenski zgodovini predstavi antiprotagonista odvisniškega romana. Ta je namreč v romanu Sonce zahaja v Celju izrazito razgledan, senzibilen in analitičen. Premore zavedanje o svoji odvisnosti in jo jemlje izključno nase, kar je tako v življenju kot v tovrstni literaturi posebna redkost. Vljudno vabljeni!
Začarani Odisej Evalda Flisarja med 5-imi nominiranci za nagrado kresnik
23. 06. 2014 18:00:00 Rožnik, Ljubljana
Letošnja komisija za nagrado kresnik je Začaranega Odiseja uvrstila med 5 najboljših romanov preteklega leta. 23.6.2014 bo na Rožniku razglašen zmagovalec. Avtorju čestitamo in držimo pesti!
Predstavitev romana Pasja ulica Toneta Partljiča
11. 06. 2014 19:00:00 Knjižnica Radlje ob Dravi, Koroška cesta 61a, Radlje ob Dravi
V romanu Pasja ulica, ki časovno zajema dogajanje v Mariboru od prve svetovne vojne do danes, avtor z izrazito sposobnostjo preučevanja človeške psihe prikaže ljudi, ki živijo v pisateljevi Pasji ulici, v kateri prepoznamo desni breg Maribora, zato je to lahko tudi roman o ljudeh iz Pasje ulice; avtor namreč ne razpolaga le s podatki o zgodovini mesta, pač pa tudi s presenetljivimi podrobnostmi o znamenitih družinah, o prišlekih, podrobnostih iz kulturnega in akademskega življenja in, ne nazadnje, razpolaga tudi s podatki o zdavnaj pozabljenih posameznikih, ki so tako ali drugače zaznamovali Maribor, a o njih ne vemo ničesar. Pogovor bo vodil urednik Orlando Uršič. Vljudno vabljeni!
Predstavitev knjige Valat dr. Petra Čeferina
6. 06. 2014 19:00:00 Grajska Mega, Novo Celje 9, Petrovče
In življenje teče dalje, pravi dr. Peter Čeferin v zadnji izmed oseminštirideset zgodb, v katerih je zajel vse svoje življenje od rojstva naprej. Iz knjige, ki jo je z ilustracijami opremil priznani slovenski ilustrator Izar Lunače izvemo, da se je avtor rodil skorajda med igro taroka, ker je njegova mati kljub rednim popadkom trmasto vztrajala, da bo partijo odigrala do konca, saj je imela v rokah narejenega Valata. Kako naključno, ali pa tudi ne; iz vseh zgodb v knjigi namreč poleg iskrenosti in jezikovnega verizma bije tudi trma in vztrajnost avtorja, da vse, česar se loti, odigra do konca. Z avtorjem se bo pogovarjal urednik Orlando Uršič. Vljudno vabljeni!
Pogovor z Evo Kovač predstavitvi njene nove knjige SONCE ZAHAJA V CELJU
24. 05. 2014 20:00:00 Kavarna Levada, Goričica 2a, Šentjur
Vabimo Vas na predstavitev knjige Eve Kovač Sonce zahaja v Celju. Pogovor bo vodil urednik Orlando Uršič. Razvojni roman Eve Kovač, Sonce zahaja v Celju, na prvi pogled drastično vsakdanje obravnava temo odvisnosti od drog. Podstat, na katerem avtorica zgradi roman je presečišče življenjskih usod narkomana in študentke, ki se, ujeta v past reševanja partnerja od odvisnosti, odvisnosti navzame še sama. V osnovnem zgodbene ogrodju gre za klasičen Stockholmski sindrom, kjer se ugrabljenec po hudem boju za svojo lastno svobodo nazadnje slednji odreče in se zateče prav k ugrabitelju; postane vodljiv, ubogljiv in udeležen v ugrabiteljevem početju, četudi ve, da ne ravna prav. Stereotip odvisnikov je ta, da odvisniki v glavnem vidijo sebe in svoje globlje in resničnejše resnice, kar jemljejo kot izgovor za svojo pasivnost in odvisnost. Presenetljiva odlika romana Sonce zahaja v Celju pa je izrazit in zelo hitro opazen odmik od tega stereotipa; avtorica namreč v ospredje ne postavlja protagonistov, pač pa jezik; Eva Kovač besedo postavi na sam začetek kot osnoven vzgib in motiv za upovedovanje zgodbe. Poetičnost jezika s katerim se bralec skupaj z Evo Kovač utaplja v tesnobi, bolečini, hrepenenju in v globinah mračnega zapeljevanja trde droge, je naravnost presunljiva. Ob trdno zastavljeni strukturi in dramaturškemu loku, ki je blizu klasičnemu, nam avtorica skozi časovne in prostorske preskoke gotovo prvič v slovenski zgodovini predstavi antiprotagonista odvisniškega romana. Ta je namreč v romanu Sonce zahaja v Celju izrazito razgledan, senzibilen in analitičen. Premore zavedanje o svoji odvisnosti in jo jemlje izključno nase, kar je tako v življenju kot v tovrstni literaturi posebna redkost. Vljudno vabljeni!
Pogovor z Otmarjem Klipštetrom ob predstavitvi njegove knjige NE ŽIVI PREDOLGO
23. 05. 2014 18:00:00 Literina knjigarna, Miklošičeva ulica 4, Maribor
Ob izidu knjige Ne živi predolgo Vas Založba Litera vljudno vabi v Literino knjigarno, kjer se bomo o knjigi pogovarjali z avtorjem, prepoznavnim in uglednim Mariborčanom, Otmarjem Klipštetrom. Novinarska legenda je eden prvih zadetkov, če v iskalnik vpišemo ime Otmar Klipšteter. Zadetek v polno bi lahko rekli za človeka, ki je več kot dvajset let preživel na dnevniku Večer, kjer je ne samo pisal članke, ( ki nikoli niso štedili z ostrino), pač pa je bil tudi urednik, avtor mnogih intervjujev, pa pobudnik in tako rekoč ustanovitelj tednika 7D, mentor mnogim mladim, danes pa zelo prepoznavnim novinarskim kolegom, avtor legendarne rubrike Gospodinjec, ki je dosegla preko sto prispevkov, pobudnik raznih športnih, socialnih in drugih družbeno odmevnih akcij Večera in še kaj bi se našlo. V svoji biografiji z ironičnim naslovom Ne živi predlogo nam avtor najprej razgali svoj družinski pedigre, ki sega v zelo zgodnje otroštvo, kjer izvemo, da ima Otmar Klipšteter pravzaprav dva rojstna datuma, da so Klipšteterji v štirih kolenih Mariborčani, da je bil njegov oče trener nogometnega kluba Maribor v času, ko se je ta uvrščal v tedanjo drugo Jugoslovansko ligo, a je afera z zastrupitvijo tekmecev v restavraciji hotela Orel, zadevo dodobra zapletla. Pomembno mesto v knjigi Ne živi predlogo avtor namenja športu, ki je bil vseskozi avtorjeva velika ljubezen in je to še danes; od smučanja, košarke, kolesarjenja in pohodništva, čeravno mu je njegova kratka sapa našla ženo, kot pravi v enem izmed poglavij. Seveda se avtor v biografiji dotakne tudi novejše politične zgodovine in družbeno kritične tematike, dokončno nam denimo razkrije zakaj je moral nekega dne Večer zapustiti in se preseliti na Dnevnik, kjer je kot dopisnik deloval naslednjih dvajset let. Pogovor bo vodil urednik Orlando Uršič. Vljudno vabljeni!
Pogovor z nominiranci za nagrado kresnik 2014
20. 05. 2014 19:00:00 Vetrinjski dvor, Vetrinjska 30, Maribor
Založba Litera vabi na pogovor s finalisti za najboljši roman leta 2013, Natašo Sukič (Kino), Robertom Simoniškom (Soba pod gradom) in Evaldom Flisarjem (Začarani Odisej). Skupna rdeča nit vsem trem romanom je izgubljeni človek, ki tako ali drugače ne more čez lastne prepade ali pa čez tiste prepade nad katere jih je pripeljal sistem, ki naj bi bil pravičen in po meri človeka. Moralna kriza, ki se kaže na vseh ravneh osebnega in družbenega življenja je v zadnjih nekaj letih postala nekaj vsakdanjega in splošno sprejemljivega. Junaki romanov Kino, Soba pod Gradom in Začarani Odisej, razpolagajo z domnevno svobodno voljo, v resnici pa jih družba in družbeni konstrukti ves čas vlečejo v vrtinec manipulacije, s čimer se skušajo vsak na svoj način spopasti. To pa je nenazadnje še kako odraz sodobne slovenske in evropske družbe v zadnjih nekaj letih. Sistem posameznika sili v krizne razmere, v strah, obup in celo v pristanek ter v lastno udeležbo pri družbenih konstruktih, ki posameznika vodijo v izgubo samega sebe. Avtorji Nataša Sukič, Evald Flisar in Robert Simonišek so s svojimi deli odprli pomembno družbeno temo, ki se je v literaturo uspešno prebila mimo vseh literarnih fenomenov, ki obravnavajo preteklost, priseljenstvo in vojne. Te teme so seveda pomembne in prav tako govorijo o posamezniku, ki stoji nasproti sistemu, a dobro je, da literatura daje odgovore tudi na čas, ki ga živimo danes, ko se na vseh družbenih ravneh dogaja razčlovečenje človeka in vsega, kar je človeku lastnega. Ali ta čas, ta trenutek, spričo vse agresivnejšega vdora politike in finančnih lobijev v naša zasebna življenja res zavestno in svobodno živimo? Smo še svoje sreče kovači, ali pa nam lastno srečo krojijo ali želijo krojiti drugi? Pogovor bo vodil Orlando Uršič. Vljudno vabljeni!
Pogovor z Evo Kovač ob predstavitvi njegove knjige SONCE ZAHAJA V CELJU
13. 05. 2014 20:00:00 KGB, Vojašniški trg 5, Maribor
V okviru ciklusa Knjige in mi Vas vabimo na predstavitev nove knjige Eve Kovač SONCE ZAHAJA V CELJU. Razvojni roman Eve Kovač, Sonce zahaja v Celju, na prvi pogled drastično vsakdanje obravnava temo odvisnosti od drog. Podstat, na katerem avtorica zgradi roman je presečišče življenjskih usod narkomana in študentke, ki se, ujeta v past reševanja partnerja od odvisnosti, odvisnosti navzame še sama. V osnovnem zgodbene ogrodju gre za klasičen Stockholmski sindrom, kjer se ugrabljenec po hudem boju za svojo lastno svobodo nazadnje slednji odreče in se zateče prav k ugrabitelju; postane vodljiv, ubogljiv in udeležen v ugrabiteljevem početju, četudi ve, da ne ravna prav. Stereotip odvisnikov je ta, da odvisniki v glavnem vidijo sebe in svoje globlje in resničnejše resnice, kar jemljejo kot izgovor za svojo pasivnost in odvisnost. Presenetljiva odlika romana Sonce zahaja v Celju pa je izrazit in zelo hitro opazen odmik od tega stereotipa; avtorica namreč v ospredje ne postavlja protagonistov, pač pa jezik; Eva Kovač besedo postavi na sam začetek kot osnoven vzgib in motiv za upovedovanje zgodbe. Poetičnost jezika s katerim se bralec skupaj z Evo Kovač utaplja v tesnobi, bolečini, hrepenenju in v globinah mračnega zapeljevanja trde droge, je naravnost presunljiva. Ob trdno zastavljeni strukturi in dramaturškemu loku, ki je blizu klasičnemu, nam avtorica skozi časovne in prostorske preskoke gotovo prvič v slovenski zgodovini predstavi antiprotagonista odvisniškega romana. Ta je namreč v romanu Sonce zahaja v Celju izrazito razgledan, senzibilen in analitičen. Premore zavedanje o svoji odvisnosti in jo jemlje izključno nase, kar je tako v življenju kot v tovrstni literaturi posebna redkost. Pogovor z avtorjem bo vodil urednik Orlando Uršič. Vljudno vabljeni! Ciklus KNJIGE IN MI je niz literarnih prireditev, s katerimi založba Litera reflektira vlogo knjig in avtorjev v sodobni družbi.
Pogovor s Tomotom Podstenškom ob predstavitvi njegove knjige SREDI PAJKOVE MREŽE
15. 05. 2014 19:00:00 Vetrinjski dvor, Vetrinjska ulica 30, Maribor
V svojem tretjem romanu Sredi pajkove mreže Tomo Podstenšek v (zanj zdaj že prepoznavnem) realističnem slogu postavlja v ospredje zgodbo posameznika, ki je spričo zunanjih okoliščin postavljen v situacijo samoizpraševanja o bolečini, izgubi, ljubezni, krivdi in maščevanju. Na videz banalna vpeljava protagonista, ki se po odsluženi zaporni kazni vrne v rojstni kraj, se plast za plastjo razvija v socialno prizadetost, izključenost in protest protagonista, ki mu je malodane onemogočen vsak korak družbenega in osebnega angažmaja ter eksistence. Razlog kajpada tiči v njem samem, napaki, ki se mu je zgodila v trenutku slabosti, (junak ji celo pravi naključje) in pri tem bi lahko tudi ostalo, a prav od te točke naprej se izkaže Podstenškova mojstrsko izpeljana poanta tematiziranja krivde in bolečine človeka, ki se je znašel navzkriž z zakonom. V prelomu romana Tomo Podstenšek bralcu ponudi edinstveno srečanje žrtve in rablja, prizadetega in tistega, ki je prizadel, ponudi nam maščevalnost enega in vero drugega, da kaznovanje ne more trajati večno. A kdo je pravzaprav žrtev in kdo rabelj? Kje se ti vlogi nazadnje zamenjata? Kje je meja plenilca in kje plena, ter do kam lahko seže koncentrični krog pajkove mreže, so vprašanja na katera skuša v svojem novem romanu odgovoriti Podstenšek. Poleg formalne dodelanosti in jezikovnega verizma, se roman sredi Pajkove mreže odlikuje tudi po avtorjevem izrazitem občutku za psihologijo človeka, družbeno kritičnost in, nenazadnje, z velikim talentom za zgodbo. Vljudno vabljeni!
Pogovor z Dragico Korade
13. 05. 2014 18:00:00 Pokrajinski muzej Maribor
Dragica Korade se je rodila leta 1963 v Mariboru. Po končani gimnaziji je študirala sociologijo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in se že kot študentka soočila z družbenim vrenjem, ki je kasneje v analizah 80. let dobilo ime nova družbena gibanja. Pisala je praktično za vse časopise, Tribuno, Katedro, Mladino, Primorske novice, zaposlena je bila na Delu, kasneje na Teleksu, po njegovi ukinitvi pa je odšla na Večer. Za svoje novinarsko delo je dvakrat dobila novinarsko nagrado, najprej na koncu 80. let in leta 2012. Lani je njena zbirka kolumen izšla v knjigi z naslovom Trojanski pes
Pogovor z dr. Petrom Čeferinom
12. 05. 2014 17:00:00 GZS - Poslovna oaza, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
Gostili bomo dr. Petra Čeferina. Pogovarjali se bomo o njegovi knjigi Valat in o aktualnem dogajanju v slovenskem prostoru. Pogovor bo vodil Goran Novković, GZS. Eden najvplivnejših slovenskih odvetnikov, ki je svojo pisarno odprl leta 1967. Od tedaj je zastopal in zagovarjal na tisoče klientov na skoraj vseh sodiščih nekdanje Jugoslavije in sedanje Slovenije. Ukvarja se s kazenskim in ustavnim pravom ter pravom osebnostnih (človekovih) pravic. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je doktoriral leta 1988 s temo Odvetnik, njegova neodvisnost, nekoč in danes, posebej v Sloveniji. Knjiga Valat Iz knjige, ki jo je z ilustracijami opremil priznani slovenski ilustrator Izar Lunače izvemo, da se je avtor rodil skorajda med igro taroka, ker je njegova mati kljub rednim popadkom trmasto vztrajala, da bo partijo odigrala do konca, saj je imela v rokah narejenega Valata. Kako naključno, ali pa tudi ne; iz vseh zgodb v knjigi namreč poleg iskrenosti in jezikovnega verizma bije tudi trma in vztrajnost avtorja, da vse, česar se loti, odigra do konca.
Tiskovna konferenca ob izidu novih knjig
14. 05. 2014 11:00:00 Modrijanova knjigarna, Trubarjeva cesta 27, 1000 Ljubljana
Predstavili bomo naslednje novitete: Tone Kregar: Kravatni gen Florjan Lipuš: Boštjanov let Irena Svetek: Zaspi, mala moja zaspi Tomo Podstenšek: Sredi pajkove mreže Peter Kolšek: Dekleta pojejo Otmar Klipšteter: Ne živi predolgo Eva Kovač: Sonce zahaja v Celju Knjige bomo predstavili ob prisotnosti urednika Orlanda Uršiča in naslednjih avtorjev: Irene Svetek, Tomota Podstenška, Petra Kolška in Eve Kovač, ki bodo na voljo tudi za vaša vprašanja. Vljudno vabljeni!
Srečanje s finalisti za nagrado Kresnik 2014
7. 05. 2014 18:00:00 Hostel Celica, Metelkova ulica 8, Ljubljana
Založba Litera vabi na pogovor s finalisti za najboljši roman leta 2013, Natašo Sukič (Kino), Robertom Simoniškom (Soba pod gradom) in Evaldom Flisarjem (Začarani Odisej). Skupna rdeča nit vsem trem romanom je izgubljeni človek, ki tako ali drugače ne more čez lastne prepade ali pa čez tiste prepade nad katere jih je pripeljal sistem, ki naj bi bil pravičen in po meri človeka. Moralna kriza, ki se kaže na vseh ravneh osebnega in družbenega življenja je v zadnjih nekaj letih postala nekaj vsakdanjega in splošno sprejemljivega. Junaki romanov Kino, Soba pod Gradom in Začarani Odisej, razpolagajo z domnevno svobodno voljo, v resnici pa jih družba in družbeni konstrukti ves čas vlečejo v vrtinec manipulacije, s čimer se skušajo vsak na svoj način spopasti. To pa je nenazadnje še kako odraz sodobne slovenske in evropske družbe v zadnjih nekaj letih. Sistem posameznika sili v krizne razmere, v strah, obup in celo v pristanek ter v lastno udeležbo pri družbenih konstruktih, ki posameznika vodijo v izgubo samega sebe. Avtorji Nataša Sukič, Evald Flisar in Robert Simonišek so s svojimi deli odprli pomembno družbeno temo, ki se je v literaturo uspešno prebila mimo vseh literarnih fenomenov, ki obravnavajo preteklost, priseljenstvo in vojne. Te teme so seveda pomembne in prav tako govorijo o posamezniku, ki stoji nasproti sistemu, a dobro je, da literatura daje odgovore tudi na čas, ki ga živimo danes, ko se na vseh družbenih ravneh dogaja razčlovečenje človeka in vsega, kar je človeku lastnega. Ali ta čas, ta trenutek, spričo vse agresivnejšega vdora politike in finančnih lobijev v naša zasebna življenja res zavestno in svobodno živimo? Smo še svoje sreče kovači, ali pa nam lastno srečo krojijo ali želijo krojiti drugi? Pogovor bo vodil Orlando Uršič. Vljudno vabljeni!
Pogovor s Tonetom Kregarjem ob predstavitvi njegove knjige Kravatni gen
9. 05. 2014 19:00:00 Dvorec Strmol, Pot k ribniku 6, Rogatec
Tone Kregar, javnosti morda najbolj znan kot pevec in avtor besedil pri skupini Mi2, je kustos v celjskem Muzeju novejše zgodovine. Zgodovino je študiral na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 2007 doktoriral. Iz knjige kolumn, ki so bile objavljene v dnevniku Večer, pa se nam avtor razkrije tudi kot civilno družbeno razgledan človek, ki reflektira tako dom kot tudi svet. Še najbolj iz pričujoče knjige bije Kregarjeva senzibilna plat; iz tekstov namreč vidimo, da je avtor občutljiv za podrobnosti, ki jih drugi običajno ne opazimo, včasih skoraj romantično slika podobo sveta, ki bi moral biti pravičen in po meri človeka, zavrača elite in bogatenje na račun malega človeka. Je upornik, a z železno voljo po trdem delu za boljši jutri. Gledano iz zornega kota političnega marketinga, je Kregar državljan, kot si ga politika ne želi, zato ga tudi več let neuspešno vabi v svoje vrste. Nedvomno pričujoče kolumne niso le publicističen zapis refleksije avtorjevega časa in prostora pač pa so tudi odraz Kregarjeve tankočutnosti in hotene ali nehotene sposobnosti vživljanja v psiho človeka; tega Kregar proučuje tako na družbeni ravni kot tudi na ravni vsakodnevnega življenja. Seveda pa Kravatni gen ni zbirka kolumn, v kateri bi se našlo za vsakogar nekaj in bi avtor s tem želel zadovoljiti vsakega bralca, pač pa so to neprizanesljivi družbeno-kritični zapisi, ki ne štedijo z ostrino. Zato tudi jezik ni tipično poljuden ali kolumnističen pač pa zelo neposreden, včasih brutalno realističen, še zlasti v kolumnah, kjer Kregar podaja svojo refleksijo na družbene spremembe v zadnjih nekaj letih, ko je mali človek spravljen na kolena, pri čemer se neposredno obrača na tiste, ki imajo kravatni gen, se pravi na tiste, ki s svojo kravato slej ko prej zategnejo zanko okrog vratu človeka, ki tega gena nimajo. Vljudno vabljeni!
Pogovor s Tomotom Podstenškom ob predstavitvi njegove knjige SREDI PAJKOVE MREŽE
6. 05. 2014 20:00:00 KGB, Vojašniški trg 5, Maribor
V okviru ciklusa Knjige in mi Vas vabimo na predstavitev nove knjige Tomota Podstenška SREDI PAJKOVE MREŽE. V svojem tretjem romanu Sredi pajkove mreže Tomo Podstenšek v (zanj zdaj že prepoznavnem) realističnem slogu postavlja v ospredje zgodbo posameznika, ki je spričo zunanjih okoliščin postavljen v situacijo samoizpraševanja o bolečini, izgubi, ljubezni, krivdi in maščevanju. Na videz banalna vpeljava protagonista, ki se po odsluženi zaporni kazni vrne v rojstni kraj, se plast za plastjo razvija v socialno prizadetost, izključenost in protest protagonista, ki mu je malodane onemogočen vsak korak družbenega in osebnega angažmaja ter eksistence. Razlog kajpada tiči v njem samem, napaki, ki se mu je zgodila v trenutku slabosti, (junak ji celo pravi naključje) in pri tem bi lahko tudi ostalo, a prav od te točke naprej se izkaže Podstenškova mojstrsko izpeljana poanta tematiziranja krivde in bolečine človeka, ki se je znašel navzkriž z zakonom. V prelomu romana Tomo Podstenšek bralcu ponudi edinstveno srečanje žrtve in rablja, prizadetega in tistega, ki je prizadel, ponudi nam maščevalnost enega in vero drugega, da kaznovanje ne more trajati večno. A kdo je pravzaprav žrtev in kdo rabelj? Kje se ti vlogi nazadnje zamenjata? Kje je meja plenilca in kje plena, ter do kam lahko seže koncentrični krog pajkove mreže, so vprašanja na katera skuša v svojem novem romanu odgovoriti Podstenšek. Poleg formalne dodelanosti in jezikovnega verizma, se roman sredi Pajkove mreže odlikuje tudi po avtorjevem izrazitem občutku za psihologijo človeka, družbeno kritičnost in, nenazadnje, z velikim talentom za zgodbo. Pogovor z avtorjem bo vodil urednik Orlando Uršič. Vljudno vabljeni! Ciklus KNJIGE IN MI je niz literarnih prireditev, s katerimi založba Litera reflektira vlogo knjig in avtorjev v sodobni družbi.
Literini trije nominiranci za roman leta
23. 04. 2014 11:11:00 Litera
Žirija Delove nagrade za roman leta je izbrala finalno deseterico, v kateri so se znašli kar trije naši romani: Evald Flisar: ZAČARANI ODISEJ, Robert Simonišek: SOBA POD GRADOM in Nataša Sukić: KINO.
Tone Partljič: Pasja ulica
23. 04. 2014 19:00:00 Knjižnica Trzin
Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin vabi na prireditev SREČANJA Z USTVARLJACI. Tokratni gost bo Tone Partljič, pogovor bo vodila Cveta Zalokar Oražem
