Dno nima dna
1. 02. 2018 18:00:00 Knjižnica Franceta Bevka, Trg Edvarda Kardelja 4, 5000 Nova Gorica
V četrtek, 1. februarja 2018, ob 18. uri vabimo na predstavitev knjige Zorana Predina Dno nima dna. Z avtorjem se bo o knjigi pogovarjal Orlando Uršič, urednik Založbe Litera. Zoran Predin, eden najbolj priljubljenih slovenskih kantavtorjev, s knjigo Dno nima dna svoje bralce in sledilce pritegne s kolumnami, kratkimi in jedrnatimi zgodbami, prepletenimi s hudomušnim sarkazmom in črnim humorjem. "Predinovi romančki, kratki spisi, črtice, komentarji, kolumne, ali kakor koli še bi se reklo žanru, s katerim je svojo glasbo za hipec postavil na drugo mesto, so prav to in bržkone še več. So točka neprijetnega srečanja, ki pa v sebi nosi neko nepredvidljivo duhovno rešitev: če boste v branju spisov uživali toliko, kot sem pisec teh vrstic, boste razumeli, o čem govorim. Seveda ne govorim o užitku, kakršnega prodaja Predinov deveti najlepši predsednik na svetu. Tudi ne govorim o užitku, ki ga prinaša istovetnost misli pisca z bralcem. Narobe. Predin je v mnogočem neprijeten sogovornik bralcu njegovih tekstov in poslušalcu njegovih pesmi. In vendar ostaja tam, na drugi strani žalostnega nasmeha, zvesto in v prepričanju, da ljudje lahko sobivajo tudi, če se ne strinjajo, dovolj je da se spoštujejo in da to mislijo resno. V tej svoji misiji je Predin očitno odločen. Vedno in povsod je zanjo zmožen iti z glavo skozi zid.” (iz spremne besede Janeza Markeša)
Predstavitev knjige Zorana Predina Dno nima dna
16. 01. 2018 19:00:00 Knjižnica Tržič
V torek, 16. 01. 2018, ob 19. uri vabljeni v knjižnico v veliko dvorano na Balosu 4 na predstavitev knjige Zorana PREDINA Dno nima dna. Zoran Predin, rojen leta 1958 v Mariboru, ni le uveljavljen glasbenik – kantavtor, tekstopisec, pevec in prvi mož legendarne slovenske rock skupine Lačni Franc, temveč se v zadnjih letih aktivneje ukvarja tudi s pisanjem in literaturo. Pisal je tudi glasbo za film, televizijo in gledališče. Dno nima dna je zbirka njegovih kolumen in kratkih zgodb, v katerih se avtobiografski momenti prepletajo s kritičnim in lucidnim opažanjem in opisovanjem sveta, v katerem živimo. O tem in še marsičem se bo z avtorjem pogovarjal urednik založbe Litera Orlando Uršič. »In vendar kakovost in svetost umetnosti ostaja v sredici njegovega razmišljanja, katerega ranljivo dostojanstvo skuša zamaskirati s sočnim humorjem in s tezo, da so njegova razmišljanja kvečjemu za sproščeno poletno branje. Sprostimo se torej v poletni maniri, toda ostanimo budni, kajti »sovražnik« nikoli ne počiva, in če je res to, bi utegnilo veljati tudi, da človek nikoli ne ve, kje ga utegne v zasedi presenetiti kaka dobra ideja. Predinovi romančki, kratki spisi, črtice, komentarji, kolumne, ali kakor koli še bi se reklo žanru, s katerim je svojo glasbo za hipec postavil na drugo mesto, so prav to in bržkone še več,« je v spremni besedi h knjigi zapisal Janez Markeš. Vabljeni, da se nam pridružite. Kdo ve, morda tudi nas preseneti kaka dobra ideja!
Literarni večer z Natalijo Šimunović
4. 01. 2018 18:30:00 Glasbena šola Jesenice (dvorana Lorenz)
Vabljeni na literarni večer, lkjer bo avtorica Natalija Šimunović predstavila svoji knjigi: SOTTO VOCE (založba Litera) in AJDA, VILA Z OBZIDJA (založba Mohorjeva družba Celovec). Glasbeni program Trio Cart Maša Cilenšek - vokal Klemen Smolej - kitara Jure Rozman - tolkala Gost večera: Orlando Uršič, glavni urednik Založbe Litera Vljkudno vabljeni!
Dno nima dna
13. 12. 2017 18:00:00 Muzej novejše zgodovine Celje
Muzej novejše zgodovine Celje vas v sredo, 13. decembra, ob 18. uri vabi na predzadnji letošnji večer v Muzejski kavarni, na predstavitev in pogovor o knjigi Zorana Predina, Dno nima dna. Zoran Predin ni le uveljavljen glasbenik – kantavtor, tekstopisec in prvi mož legendarne slovenske rock skupine Lačni Franc, temveč se v zadnjih letih aktivneje ukvarja tudi s pisanjem in literaturo. Dno nima dna je zbirka njegovih kolumen in kratkih zgodb, v katerih se avtobiografski momenti prepletajo s kritičnim in lucidnim opažanjem in opisovanjem sveta, v katerem živimo. Tudi o tem se bo z avtorjem pogovarjal dr. Tone Kregar. Prijazno vabljeni!
Na besedni postaji s Kazimirjem Kolarjem
13. 12. 2017 17:00:00 Modra soba, 5. nadstropje Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Kolarjev inovativen romaneskni prvenec Glas noči je razdeljen na štiri podobe in napreduje iz sedanjosti v preteklost. Vsaka podoba ima svoj stil pripovedovanja in predstavlja določeno življenjsko postajo burnega protagonistovega življenja. Zgodbo pripoveduje 28-letni zgodovinar, obremenjen s psihozo. V celotni zgodbi romana ni nič izmišljenega. V njej se zrcali avtorjevo dejansko življenje in njegova fascinacija nad fenomenom psihoze. Z avtorjem se bo pogovarjala prof. dr. Alojzija Zupan Sosič. Vabljene-i.
OD PRVE DO ZADNJE STRANI
29. 11. 2017 18:00:00 Knjigarna Konzorcij, Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana
Vljudno vas vabimo, da utonete v kaotični romaneskni svet Muanisa Sinanovića. Njegov prozni prvenec, roman z naslovom Anastrofa (Založba Litera), je postmoderna norija, ki se dogaja pod in nad Balkanom, v nedoločljivem času in nagovarja sodobno slovensko literaturo ter ji prinaša nekaj novega in svežega. Z avtorjem se bo pogovarjal Jernej Terseglav
Literarna postaja z Jožetom Snojem
14. 11. 2017 18:00:00 Salon uporabnih umetnosti, Maribor
Novembrski gost literarne postaje bo Jože Snoj, ki bo premierno predstavil svojo zadnjo knjigo Re kapitualacije prav v rodnem Mariboru. O čem teče, vijuga, skače, preskakuje naprej in nazaj, zastaja in pohiteva osnovna zgodba v romanu, zapisanem v prvi osebi se bo z avtorjem pogovarjal Orlando Uršič. Vljudno vabljeni!
Literarni večer s Štefanom Kardošem
9. 11. 2017 18:00:00 Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Za avtorjem se bo pogovarjal urednik založbe Litera Orlando Uršič. Predstavila bosta Kardošev najnovejši roman Vse moje Amerike, ki ga je posvetil svojemu dedu, prekmurskim emigrantom v Ameriko in rojstni vasi Križevci na Goričkem. Po mnenju literarnih kritikov gre za avtorjev najkompleksnejši roman doslej, postavljajo ga celo v izbor najboljših slovenskih romanov zadnjih nekaj let. Vsebinska pestrost zgod od 1. svetovne vojne do danes, izborni jezik s primesmi prekmurščine in pridih ironičnega obetajo zanimiv pogovorni večer. Vabljeni!
Na Besedni postaji Alojzija Zupan Sosič, Teorija pripovedi (Litera, 2017)
8. 11. 2017 17:00:00 Modra soba, 5. nadstropje Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Vsi radi pripovedujemo, poslušamo, gledamo ali beremo različne pripovedi. Da bi jih lažje brali, razumeli in razlagali, lahko pa tudi pripovedovali in pisali, bo poskrbela znanstvena monografija Teorija pripovedi (založba Litera) avtorice Alojzije Zupan Sosič, redne profesorice na Oddelku za slovenistiko FF v Ljubljani. Njena knjiga je zasnovana kot križanec med znanstveno monografijo, strokovnim priročnikom in geslovnikom, združuje pa pregled glavnih konceptov, ki so v rabi pri analizi in interpretaciji pripovedi, kot tudi prikaz metodoloških usmeritev, znotraj katerih so se ti koncepti razvili. Kako je knjiga urejena in kaj vse še ponuja, pa boste izvedeli na pogovoru z avtorico. Z njo se bo pogovarjala Darja Pavlič. Vabljeni!
Literarno-glasbena manifestacija ob izidu knjige Notranje zadeve
7. 11. 2017 19:00:00 Salon uporabnih umetnosti, Maribor
glas: Tibor Hrs Pandur glasba: Sain Olenc Tibor Hrs Pandur ob glasbenih pejsažih in elektro-intervencijah dvojca Sain Olenc predstavlja svojo drugo pesniško zbirko otranje zadeve, ki je nedavno izšla pri mariborski založbi Litera. Dvojec Sajin Olenc tvorita glasbenika in producenta Miha Šajina in Matevž Kolenc, ki sta po številnih bendovskih odisejadah (Ewok, Melodrom, Moveknowledgment, Laibach) in solo avanturah združila moči in se podala v vode prostorskih manipulacij, hrupa, izgubljenih ritmov in najdenih čustev. Notranje zadeve so druga pesniška zbirka pesnika, prevajalca in urednika Tiborja Hrsa Pandurja (1985) in predstavlja t.i. nezavedno avtobiografijo ali avtobiografijo nezavednega. Ta ep v fragmentih je sestavljen v veliki meri iz sanjskih protokolov ali tekstov izpisanih tik ob prebujenju. Poskusi pisanja proti pozabi sanj materializirajo nevidne represivne mehanizme, prikažejo to, kar se potlačuje ter pravzaprav razkrijejo proces formiranja spomina. So transplantacija procesa spominjanja v trenutku pozabljanja. Takšna razkritja seveda tvegajo sramoto in strah pred goloto, kar pa ustreza načelu, da naj bi bila poezija tisto, kar se naj ne bi nikoli povedalo. Notranje zadeve so organsko nadaljevanje prvenca Enerđimašina (2010), ki jo je Muanis Sinanović označil takole: »V knjigi se je razpredenost pesniškega govora z bogatimi asociativnimi prepleti, leksičnimi in sintaktičnimi inovacijami povezala z imaginarijem apokaliptičnega sveta, ki se nahaja pod informacijskim nadzorom. Po eni strani so v njej tematizirane globalne vojne, po drugi pa zatohlost in spletkarjenje lokalne družbe. Notranje zadeve vsebinsko nadaljujejo to pot. Zaznamuje jih večja enotnost izražanja, kakršno srečamo v politični poeziji beatnikov, posebej Ferlinghettijevi. Stališča, svarila, obtožbe in klici, ki jih izraža Hrs Pandur, so spojeni s himničnim razponom in intenzivnostjo. Lahko pričakujemo, da bo ta knjiga pustila pečat na celotni generaciji.« Ob prevodu izbora iz Notranjih zadev v srbščino, ki je izšla prejšnje leto, je urednik Bojan Savić Ostojić napisal: »V pesmih, pripovedovanih z deskriptivnim in necenzuriranim jezikom, brutalno izpovedno, se zasebne zadeve sanjačev povsem naravno spajajo s splošnim in globalnim: z ideološkim trenutkom, s Slovenijo, Balkanom, svetom. V bran tej generalizirani predstavi govori eden izmed motov knjige: “Naše sanje so postale edina legitimna možnost upora”. Tako kot Nikola Tesla, eden od spiritus movensov knjige, tudi Tibor odhaja v sen, upajoč, da mu bo tam ponujena nekakšna odrešilna formula. Vendar se njegove sleherne sanje zaključijo z utopično noto, ki je bolj prošnja, krik, kot pa neka dokončna rešitev.« V sami spremni besedi k Notranjim zadevam, pa je Muanis Sinanović, ki je knjigo tudi urejal, zapisal: »Notranje zadeve so v političnem smislu tako tudi zunanje zadeve. Boj za teren svojih sanj pomeni vstopiti v sredo spektakla in se spopasti z njim. Opisana protislovja, ki se pri tem pojavljajo, so rezultat intenzivnega spopada. Rezultat boja je tekst, ki ga lahko beremo kot sklop posamičnih, ločenih pesmi ali pa kot eno veliko politično telo, povsem v skladu z opisanim razkolom med posameznikom in množico, ki vodi v njuno poenotenje. Politično telo mu pravimo, ker je rezultat političnega boja na terenu intimnega. Tekst je za pesniško knjigo nenavadno dolg, poskus nepremišljenega krajšanja pa bi morda pomenil stopiti temu boju nasproti. Skozi posamezne pesmi-sanje se individuum množi, se torej deindividualizira, in se poskuša združiti v koherentno, individualno celoto. S tem Notranje zadeve izstopajo tako iz starosvetne maloburžoazne vizije spodobnosti in obvladljivosti kot tudi iz sodobne manije zapakiranosti ter prav tako obvladljivosti. Notranje zadeve obenem predstavljajo bojno pesem in žalostinko. So intenziteta trenja, poezija, zavezana svojemu zgodovinskemu trenutku. Na za poezijo značilen in specifičen način spajajo singularno in univerzalno: niso dokument svojega časa, so intervencija vanj, in s tem prinašajo največ, kar lahko poezija prinese. Ne kot sredstvo, kot poezija.« Vljudno vabljeni!
Dialogi Slovenija-Nemčija
25. 10. 2017 19:00:00 Klub Cankarjevega doma, Ljubljana
V sredo, 25. oktobra, bo nemška pisateljica in režiserka Jenny Erpenbeck v Klubu CD spregovorila z antropologinjo Svetlano Slapšak. Obe gostji sodita med najvidnejše avtorice svoje generacije in se radi spoprijemata z aktualnimi družbenimi temami. Pogovor bo moderirala prevajalka Tina Štrancar, ki je v slovenščino prevedla roman Heimsuchung (Srečišče, Litera, 2011) avtorice Jenny Erpenbeck. Vstop na prireditev je prost. Prosimo, da si v Informacijskem središču CD (podhod Maxija) zagotovite brezplačne vstopnice.
Vse moje Amerike
19. 10. 2017 18:00:00 Knjižnica Lendava, Glavna ulica 12, Lendava
Vabimo na predstavitev knjige Štefana Kardoša Vse moje Amerike. Z avtorjem se bo pogovarjal glavni urednik založbe Litera Orlando Uršič. Stalni krog bralcev, ki jih privlačijo Kardoševe raznovrstne pisateljske strategije, prepletanje različnih žanrov, pomenska večplastnost, široka jezikovna paleta in izbran, bodo prišli na svoj račun tudi pri branju romana Vse moje Amerike, družinskem romanu, ki ga je pisatelj posvetil prekmurskim emigrantom v Ameriko. V njem se na ozadju vojn in migracij prepletejo usode prebivalcev treh zaselkov goričke vasi Križevci od konca 1. svetovne vojne do prvih let po 2. svetovni vojni, s teh poti pa vodijo v današnji čas steze spomina, ki ga skušajo njihovi potomci zavarovati pred pozabo. Vljudno vabljeni!
Moj dom je tam, kjer sem
18. 10. 2017 19:00:00 Vodnikova domačija Šiška
V pogovoru z literarno kritičarko in prevajalko Alenko Jovanovski se bomo posvetili italijansko somalski pisateljici Igiabi Scego in njenem romanu Moj dom je tam, kjer sem (Litera, 2016). »Literaturo Igiabe Scego bi lahko uvrstili v literaturo diaspore ali v postkolonialno literaturo, ki prečka nacionalne meje in odseva kulturne povezave prek družinskih prednikov ter v povezovanju najde skupen okvir. Ukvarja se s postkolonialno realnostjo Italije, z novodobnimi priseljenci in pribežniki ter s fenomenom ilegalnega pribežništva. /.../ »Družbena nevidnost« priseljencev vpliva na vznikanje kolonialnih stereotipov ter podob afriških in drugih imigrantov, ki prihajajo v Italijo. S pisanjem Igiaba Scego ponuja možnost za preživetje ter reinterpretacijo zgodovinske in sodobne dediščine.« (Nataša Hrastnik) Vabljeni!
Preko vode do svobode
17. 10. 2017 18:00:00 Knjižnica Idrija, Galerija Magazin
Na predstavitvi se bodo avtorju pridružili urednik Orlando Uršič in pisec spremne besede Zoran Božič ter multimedijski umetnik Marko Brecelj. »Vojaški rok sem služil v Črni gori in po treh desetletjih sklenil obiskati kraje, kjer naj bi oficirji iz mene napravili pravega moškega. V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji je veljala krilatica: Če nisi bil vojak, tudi dedec ne boš nikoli. Zagnani uslužbenci armade so se močno trudili z mano, ampak na svoj izdelek danes najbrž ne bi bili ponosni, sem ironično pomislil, ko sem v Ljubljani izstopil iz avtobusa in se namenil k bankomatu. Skušal sem pobrati podporo, ki mi jo je nakazoval Center za socialno delo. Lahko sem se zanesel nanj. Nikdar ni zamujal z izplačilom.« (Tomaž Kosmač: Preko vode do svobode) Vljudno vabljeni!
Dno nima dna
10. 10. 2017 18:00:00 Knjigarna Knzorcij, Ljubljana
Vabimo na predstavitev zbirke kratkih zgodb Zorana Predina Dno nima dna. Zoran Predin, dvojček po horoskopu in balkanec po duši, je slovenski kantavtor, ponosni oče sedemintridesetih objavljenih glasbenih albumov, treh zbirk uglasbljenih besedil in zbirke anekdot, potopisov in dnevnikov Druga žena v haremu. Njegov najllubši pregovor se glasi: ”Kdor prvi vstane, sam vanjo pade!” Še vedno trdi, da najboljše šele prihaja. ”In vendar kakovost in svetost umetnosti ostaja v sredici njegovega razmišljanja, katerega ranljivo dostojanstvo skuša zamaskirati s sočnim humorjem in s tezo, da so njegova razmišljanja kvečjemu za sproščeno poletno branje. Sprostimo se torej v poletni maniri, toda ostanimo budni, kajti »sovražnik« nikoli ne počiva, in če je res to, bi utegnilo veljati tudi, da človek nikoli ne ve, kje ga utegne v zasedi presenetiti kaka dobra ideja. Predinovi romančki, kratki spisi, črtice, komentarji, kolumne, ali kakor koli še bi se reklo žanru, s katerim je svojo glasbo za hipec postavil na drugo mesto, so prav to in bržkone še več. So točka neprijetnega srečanja, ki pa v sebi nosi neko nepredvidljivo duhovno rešitev: če boste v branju spisov uživali toliko, kot sem pisec teh vrstic, boste razumeli, o čem govorim. Seveda ne govorim o užitku, kakrnšega prodaja Predinov deveti najlepši predsednik na svetu. Tudi ne govorim o užitku, ki ga prinaša istovetnost misli pisca z bralcem. Narobe. Predin je v mnogočem neprijeten sogovornik bralcu njegovih tekstov in poslušalcu njegovih pesmi. In vendar ostaja tam, na drugi strani žalostnega nasmeha, zvesto in v prepričanju, da ljudje lahko sobivajo tudi, če se ne strinjajo, dovolj je da se spoštujejo in da to misljo resno. V tej svoji misiji je Predin očitno odločen. Vedno in povsod je zanjo zmožen iti z glavo skozi zid.” Iz spremne besede Janeza Markeša Lepo vabljeni!
Starec in jaz
12. 10. 2017 18:00:00 Knjižnica Cirila Kosmača, Tolmin
Vabimo na predstavitev literarnega prvenca Sarivala Sosiča Starec in jaz. Z avtorjem se bo pogovarjal Urednik založbe Litera Orlando Uršič. »Slogovno roman predstavlja enega izmed vrhuncev v kontekstu sodobne slovenske proze. Glasba, tako tematsko kot stilno vezivno tkivo, ponika v vse pore opisanega odnosa in ne nazadnje zaznamuje tudi stavčno strukturo. V proustovsko dolge in ritmično učinkovite povedi se čez roman zarivajo drobne, ponavljajoče se fraze, ki delujejo kot drobni glasbeni refreni: »tako starec sam«, »tako jaz sam«. Kljub nedvomno premišljenemu ubesedovanju pa iz zapisanega veje občutek spontanosti, ki izhaja iz z emocijami posejanega plaza besed, neprekinjenega toka spominov.« Maja Žvokelj, AirBeletrina
Črvi vs. Glas noči
9. 10. 2017 18:00:00 Mestna knjižnica Grosuplje
Založba Litera vabi na pogovor s Kazimirjem Kolarjem in z Andrejem Tomažinom, ki bosta predstavila romaneskna prvenca Glas noči in Črvi. Z avtorjema se bo pogovarjal Marko Bauer. "Spanec. Velikanski mlini svetlobe. Zajamejo me in odnašajo, kot da bi stal na robu vrteče galaksije. Žareče barve. Rdeča, rumena, oranžna. Prelivanje barv. Na stotine barv se preliva, nekje zadaj za čelom. Potem valovi energije. Čudovita toplina iz prefrontalnega korteksa, ki se preko foramen ovale razlije po hrbtenjači, tam nekaj časa kroži okrog ganglijev, se ovije in se postopoma prebije do hipogastričnega pleksusa. Širi se navzven, potuje skozi meninge in fascije, preko peritoneja. Čutim jo, kako preplavi ulnarni živec, se razprši po brahialnem pletežu in na koncu nežno kljuva v distalnih falangah prstov na roki. Utripajoča svetloba." Kazimir Kolar, Glas noči "Predstavljal si je, kako polzijo v zemljo in tečejo proti točki zgoščene poselitve. Razvejan sistem rovov jim omogoča nenehno premikanje, tako da se lokacija osrednjega vozlišča, v katerem prebiva švabičja matica, nenehno spreminja in s tem širi svoje kraljestvo. Mrtvi rokavi so mrtvi le do tedaj, dokler niso spet uporabni, najbolj živi pa lahko že v naslednjem trenutku zamrejo za daljša obdobja. Ekonomija luknjavosti je podrejena geotermalnim premikom, zaradi česar je delček populacije vedno v nevarnosti, da umre. Ravno ta nujnost odmrtja delčka omogoči vsem ostalim, da preživijo." Andrej Tomažin, Črvi
Trst via Ljubljana
6. 10. 2017 19:30:00 Slovensko stalno gledališče Trst
Založba Litera vabi na predstavitev romana Jurija Hudolina Trst via Ljubljana. "Nisem jaz zapisal; se mi res meša? Kdor se to lahko vpraša, ni nor, to je že res, vendar sem se, če že ne kaj drugega, zdaj že počutil nekoliko zasvojenega s pisanjem, a je bilo počutje tako prijetno, kakor da bi bil sveže zaljubljen in sem verjetno tudi res, le da ne v človeka." Z avtorjem se bo pogovarjal urednik založbe Litera Orlando Uršič. Vabljeni!
Dno nima dna
3. 10. 2017 19:00:00 Salon uporabnih umetnosti, Maribor
Založba Litera vas vabi v Salon uporabnih umetnosti na predstavitev knjige kratkih zgodb Zorana Predina Dno nima dna. Pogovor bo vodil urednik Orlando Uršič, dve zgodbi iz knjige pa bo prebrala mariborska igralka Alenka Cilensek. Vljudno vabljeni!
Trst via Ljubljana, Predstavitev knjige
29. 09. 2017 18:00:00 Betola "Miramar", Koper
Vabljeni na predstavitev knjige Trst via Ljubljana, na kateri bosta urednik in avtor predstavila nov roman Jurija Hudolina, Trst via Ljubljana, ki prežet s subtilnostjo opisuje odnos zakonskega para, ki ju nepričakovan tragični dogodek razdvoji med mestoma v naslovu. Jurij Hudolin tudi z novim romanom izkazuje, da mu še ni zmanjkalo pisateljske svežine, ki z vehemenco, a nič kaj kalimerovsko oplazi tudi sodobno družbo in človeka v njej. Seveda pa ni potrebno posebej izpostavljati, da gre za še eno jezikovno poslastico, tokrat prežeto z izrazito intimistično, skorajda poetično pisavo. Čeprav je Trst via Ljubljana ljubezenski roman, bi lahko rekli, da je to prvi Hudolinov roman o samoti, ki na intimni ravni človeku vselej sčasoma bolj jemlje kot daje. Čeprav v samoti lahko o sebi marsikaj odkrije, se mu na drugi strani z vsakim novim dnem samote marsikaj vse bolj in bolj izmika.
