Avtor: David BEDRAČ
Zbirka:STAREJŠE IZDAJE
Pomoli so jeziki v morje. Ali v zalive. Kajti pomoli nikoli ne dotipajo do obzornice, kaj šele zastrejo potovanje sonca. Kvečjemu si tu in tam podajo roke. In premotijo kakšen val. Česar se je predobro zavedal tudi David Bedrač, ki je svojo »Poezijo pomolov«, bolje rečeno »osem pomolov poezije«, postavil v zaliv ali v pristan dveh, v katerem se (njegove) oči ne morejo in ne zmorejo nagledati čudesa ljubljenja niti ženske, ki v »njem prižiga nevihte«. Zato je njegov pesniški zaliv vselej nakodran in naburkan od njiju, ki sta »gola kiparja« ali »enoutripalnica«, zdi se, da se bodo sekante, ki tvorijo (tudi virtualno) geometrijo zunanjega in notranjega sveta ter njunih teles, zdaj zdaj vzpele v nebo ali med »nežne popoldanske metafore«.