Avtor: Tone Partljič
Zbirka:Maribor
Priletni pripovedovalec Jože Ferk, dobrohotni eksistencialist, ki mu pravijo tudi »naš pisatelj«, napiše novelo z naslovom Psi in vojne, v kateri opiše zvestobo med Rihardom Verčkovnikom in njegovim psom Ričijem, s katerim sta skupaj preživela vojno. Veliko let pozneje isti Jože Ferk dobi priložnost sodelovati pri spreminjanju imen ulic. Po burni razpravi na zasedanju istoimenske komisije mu uspe s predlogom, da naj se ulica, v kateri živi, imenuje Pasja ulica. Redko v literaturi naletimo na tako srce parajoč opis zvestobe živali do človeka kot to opiše Tone Partljič v noveli Psi in vojne (prolog romana), zato je lahko ta roman tudi zagovor psom in njihovi zvestobi do človeka, pa naj bo to človek z veliko ali malo začetnico. V romanu Pasja ulica, ki časovno zajema dogajanje v Mariboru od prve svetovne vojne do danes, avtor z izrazito sposobnostjo preučevanja človeške psihe prikaže ljudi, ki živijo v pisateljevi Pasji ulici, v kateri prepoznamo desni breg Maribora, zato je to lahko tudi roman o ljudeh iz Pasje ulice; avtor namreč ne razpolaga le s podatki o zgodovini mesta, pač pa tudi s presenetljivimi podrobnostmi o znamenitih družinah, o prišlekih, podrobnostih iz kulturnega in akademskega življenja in, ne nazadnje, razpolaga tudi s podatki o zdavnaj pozabljenih posameznikih, ki so tako ali drugače zaznamovali Maribor, a o njih ne vemo ničesar. Najbrž ne bo odveč dodati, da tudi usodi Riharda Verčkovnika in njegovega psa Ričija, ki sta opisani v prologu, ne moreta biti povsem izmišljeni, saj resničnost te novele zlahka seže do bolečine. Pasja ulica je tudi roman o minevanju, v katerem so simboli življenja in smrti, ljubezni in sovraštva, vere v boga in ateizma, enako zastopani, kar kaže na avtorjevo širino in stvarno dojemanje življenja. Še posebej pa Tone Partljič v tem romanu s presenetljivo pisateljsko kondicijo ponovno (in gotovo nezavedno) izkazuje ljubezen do človeka in vsega, kar je človeškega. Iz tega pravzaprav že vse življenje črpa navdih za svoj bogati ustvarjalni opus, katerega kompozicijska dominanta je človek in človeška usoda. (Orlando URŠIČ)