Avtor: Zdenko Kodrič
Zbirka:VEDUTE
Jasno pa je, da so to pesmi, pisane skozi »pesniško natančnost«, ko »s Heraklitovega ščita popadajo pošasti«, za katere obstaja v eni pesmi predlog, da jih »imenujmo črke«, in da s temi drobnimi »pošastmi« Kodrič ustvarja svojevrstno liriko, ki »ločuje prostor od jezika, jezik od uma«. In z vsako pesmijo pri telefonu čaka vselej potrpežljiva in zvesta Antigona, ki piha skozi slušalko v uho na drugo stran kratke, a odločne sunke (južnega) vetra. David Bedrač