Avtor: Tomaž Letnar
Zbirka:PIRAMIDA - zbirka sodobnega slovenskega leposlovja
Roman Jedci trupel na ozadju osebnih zgodb protagonistov vešče, z rahlo antiutopično noto in humorjem izrisuje nekak hibrid med resničnostnim šovom in skrito kamero, v katerega se pod diktatom gledanosti spreminja medijska krajina. Dobro je le še tisto, kar se splača, splača pa se zgolj tisto, kar se gleda. Velikega brata ne žene ideologija, ampak pohlep, tako njegov lasten kot pohlep občinstva, željnega biti priča padcu in slabosti sočloveka. Kot novinarju Arneju v nekakšnem manifestu nihilizma pojasni njegov šef, resnica ljudi že dolgo ne zanima več: »Govorice in opravljanja so mnogo pomembnejša, saj v njih lahko sodelujejo.« Etika, demokracija in človekove pravice »so samo cirkus, poln žalostnih klovnov, ki vsake štiri leta volijo cirkuškega direktorja«. Naslovni jedci trupel tako niso le morska bitja, ki počasi luščijo meso s trupla novinarja Arneja, ampak sama porumenela in dodobra trivializirana medijska družba, v kateri se vsakokratni predmet pozornosti kot v povečani različici zbora vaških opravljivk s svetovnim dosegom prav tako obere do kosti. (Tomaž Verdev)