Avtor: Jernej Weiss
Zbirka:POSEBNE IZDAJE
Monografija prinaša izjemno pomemben vpogled v eno od belih lis slovenske glasbene preteklosti. Gre za presenetljiv opis glasbenega življenja nemškega umetnika Hansa Gerstnerja, enega najpomembnejših glasbenikov druge polovice 19. in začetka 20. stoletja na Slovenskem, ki je v Ljubljani našel svoj drugi dom. Kot dolgoletni koncertni mojster in zadnji ravnatelj ljubljanske Filharmonične družbe je prijateljeval in si dopisoval s številnimi najpomembnejšimi glasbeniki svetovnega formata: Johannesom Brahmsom, Gustavom Mahlerjem, Eugenom d’Albertom, Richardom Straussom, Hansom Richterjem, Felixom Weingartnerjem in mnogimi drugimi. Prav tako je Gerstner izjemno pomembno prispeval tudi kot glasbeni pedagog. Med njegovimi učenci tako najdemo enega najbolj nadarjenih takratnih slovenskih violinistov Lea Funtka ter kasnejšega umetniškega vodjo ljubljanske Glasbene matice in odličnega dirigenta Josipa Čerina. S svojim vedno požrtvovalnim delovanjem ter izrednim poustvarjalnim talentom je sodeloval na mnogih takrat najpomembnejših kulturnih dogodkih ter za vselej zaznamoval delovanje ljubljanske Filharmonične družbe, žlahtne prednice današnje Slovenske filharmonije, kar dokazuje njegovo kasnejše sprejetje med častne člane omenjene družbe. Preko nje je torej v za marsikaj burnih in prelomnih desetletjih ob razpadu avstro-ogrske monarhije nadvse pomembno sooblikoval ljubljansko kulturno življenje. Njegova usoda in pričevanje tako razpirata povsem nov vpogled v pomemben del doslej deloma zapostavljene glasbene dediščine, ki je bila zaradi ideoloških razlogov po krivici deležna pozabe. Monografija tako izpolnjuje vrzel v našem vedenju, hkrati pa prestopa danes k sreči že preživele idejne in ideološke bariere. Tako se zdi predvsem življenjska izpoved umetnika, ki je v prvi vrsti živel z glasbo in za glasbo.