Avtor: Peter Rezman
Zbirka:POSEBNE IZDAJE
Prav med tema dvema umetniškima ekstremoma – med naturalizmom in avantgardo – se izrišejo poglavitne konture Rezmanovega literarnega interesa, ki s svojo pisavo reagira predvsem na svoj domači retromoderni tehnološki milje, kakršen nam je znan iz dokumentarnega gradiva o industrijskih revolucijah s konca 19. in prve polovice 20. stoletja, hkrati pa jih – predvsem v svojem proznem opusu – prepoji z imaginarijem, personalno perspektivo in etosom sodobnega rudarskega okolja. Na polju sodobne uprizoritvene pisave Rezman z redimejdom »Tajni kozel (Sivec) v Šoštanju ali Šesti, šesti, šestindevetdeset« fokus z umetniškega dela prestavi na polje intervencijske umetniške geste, ki bi jo lahko uvrstili v t. i. prilagojeni ready-made (ready-made aidé), kakršen je v vizualnih umetnostih npr. »Pobarvani kruh« Mana Raya, pa seveda na polje relacijskih estetik, o katerih v svoji istoimenski knjigi govori francoski kustos in umetnostni zgodovinar Nicolas Bourriaud. S tem se njegova dramatika uvršča med težnje sodobnih uprizoritvenih pisav. Med omenjenima dvema ekstremoma Rezman izumi dramolete, ki jih žanrsko opredeli kot »harmsovke«, kar se seveda nanaša na pisatelja Daniila Harmsa (1905 – 1942), poglavitnega predstavnika ruske avantgardne literarno-gledališke skupine Oberiu (1928 - 1931), ki je zavrnila dramski realizem in konvencionalne dramske strukture zapleta ter izumila nekakšno dramsko križanko, prepojeno z atmosfero temačne, zle usodnosti, kakršno pozna dramatika Maurica Maeterlincka in proza Franza Kafke, ter s humornim absurdizmom Nikolaja Vasiljeviča Gogolja. (Rok Vevar)