Avtor: Metka Peserl
Zbirka:NOVA ZNAMENJA - humanistična zbirka
Eden od elementov sodobnega svetovnega nazora, ki se pojavlja v literaturi v obliki tem, motivov oz. idej, je področje duhovnosti. V pričujoči raziskavi avtorica uvodoma definira temeljne predpostavke, ki so ključne za razpravljanje o tej tematiki, nato kot relevantno strokovno literaturo uvede specifičen korpus del, imenovan sveti spisi oz. duhovna literatura, v okviru katere se dotakne krščanskih gnostičnih besedil in podrobneje predstavi hindujski sveti spis Bhagavad-gita. Na podlagi spoznanj duhovne literature in filozofskih razprav, ki obravnavajo vprašanja, pogojena z željo po razumevanju duhovnega, Peserlova analizira različna pojmovanja dveh duhovnih entitet, Boga in človeka kot duše, ter odnos med njima, obenem pa določi oz. omeji pomensko polje s tema entitetama povezanih izrazov, ki so v praksi in strokovnih krogih različnih področij pogosto uporabljani poljubno. V petem poglavju spoznanja o duhovnosti iz prejšnjih poglavij aplicira na literarno teorijo, predvsem na področje tematologije, ter osvetljuje z duhovnostjo povezljive kontekste. Z vidika duhovnosti kot zunajliterarne snovi raziskuje, kako se le-ta odraža v sodobni slovenski prozi, in sicer v nekaterih delih Evalda Flisarja, Marka Uršiča, Vinka Ošlaka, Alojza Rebule, Marjana Rožanca, Branka Gradišnika, Mihe Mazzinija. Pri interpretacijah se avtorica posveča predvsem idejno-racionalnim prvinam besednih umetnin, ki predstavljajo tisto, o čemer lahko razpravljamo v obliki abstraktno-nenazornih pojmov in idej (misli, religiozne izkušnje, doživetja transcendence ipd.).