PREDPRODAJA - Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co.
Rekonstrukcija celotne ohranjene korespondence med Nikolo Teslo in vodilnima predstavnikoma bankirske dinastije in komercialne banke J. P. Morgan & Co. (J. P. Morganom in njegovim naslednikom J. P. Morganom jr.), na podlagi različnih arhivov (predvsem Teslovega osebnega arhiva v Muzeju Nikole Tesle v Beogradu in arhiva Morganove knjižnice in muzeja v New Yorku ter drugih arhivov v ZDA), je prva objava tega materiala v svetovnem merilu in prvi prevod tega gradiva v slovenski jezik.
Pisma spremljajo kratke biografije Teslovih naslovnikov in izčrpne opombe, ki kontekstualizirajo številna zgodovinska, biografska in tehnična ozadja, knjiga pa vključuje tudi prevode vseh dostopnih prilog, ki jih je Tesla s pismi posredoval: izrezke iz časopisov, nekatere Teslove (doslej neprevedene) ključne članke in poročila, ki osvetljujejo tudi njegova širša humanistična prizadevanja: članek Brezžični prenos električne energije (1904), članek Prenos brezžične energije kot sredstvo pospeševanja miru (1905) in Čudežni svet, ki ga bo ustvarila elektrika (1915); izrezke člankov o delovanju njegovih edinstvenih turbin in brzinomerov ter drugih izumov, citate iz Teslove patentne dokumentacije, koncepte za obrambne sisteme, s katerimi se je ukvarjal proti koncu življenja, Teslove izjave ob patentnih pravdah glede prvenstva izuma radia na velike razdalje, doslej neobjavljeni intervju o nekaterih vidikih prve svetovne vojne, priporočila sodobnikov ter izbrane fotografije njegovih eksperimentov, izumov in projektov.
Priloge na koncu posameznih razdelkov knjige obsegajo prvo objavo celotnih korespondenc med Teslo in dvema dodatnima investitorjema T. F. Ryanom in H. C. Frickom, ter tehnični povzetek razvoja Teslovih brezžičnih tehnologij glede na nekatera znana načela domnevnega delovanja postaje Wardenclyffe na podlagi sodobnih rekonstrukcij vodilnih inženirjev in teslologov.
Korespondenca se nanaša na obdobje med 1900 in 1939 ter dokumentira ekonomsko in družbeno-politično ozadje Teslovega poskusa vzpostavitve prototipa postaje Wardenclyffe, s katero je želel človeštvu zagotoviti dostop do brezžične energije, ki ne bi vključevala potrate ali »uničevanja kateregakoli materiala«, pokriva pa tudi ozadje razvoja Teslove turbine, ki ga je s posojili podprl J. P. Morgan jr.
Ker sta oba Morgana Teslo sprva finančno podprla, a zaradi kompleksnih psiholoških, zgodovinskih in politično-ekonomskih razlogov, povezanih tudi z onemogočanjem in ukalupljanjem prelomnih tehnologij v reprodukcijo obstoječih (ob)lastniških razmerij, nadaljnjo podporo prekinila, korespondenca omogoča edinstven vpogled v eno izmed večjih tragedij 20. stoletja. Analizo tega ozadja, tako kot odgovor na ključno vprašanje, zakaj je Morgan svojo podporo Teslovem projektu, s katerim je želel preobraziti energetsko-družbeni ustroj človeštva, prekinil, najdemo v izčrpni uvodni študiji, ki osvetljuje tudi nekatera nova dognanja povezana s podzemno konstrukcijo in zasnovo stolpa Wardenclyffe, sooča pa tudi etični in politični drži Tesle in Louisa Adamiča in njun kompleksen odnos sredi medvojnega obdobja prve polovice dvajsetega stoletja.
Uredil, prevedel in spremno študijo napisal Tibor Hrs Pandur
1. izdaja
Izvirniki: osebni arhiv Nikole Tesle Muzeja Nikole Tesle v Beogradu, arhiv Kongresne knjižnice v Washingtonu (Library of Congress, Washington D. C.), arhiv Morganove knjižnice in muzeja v New Yorku (The Morgan Library and Museum, Archives of The Pierpont Morgan Library, New York) in arhiv Javne knjižnice v New Yorku (New York Public Library).
Strokovna sodelavca: Matej Mertik in Andrej Detela
Jezikovni pregled: Mateja Dermelj
Urednik: Aljaž Krivec
Oblikovanje: Boris Balant
Prelom in priprava za tisk: Mateja Omerzel
Založnik: Založba Litera, Maribor, 2023
Zanj: Orlando Uršič
Cena v predprodaji: 29,00 €
Redna cena: 39,00 €
Prednaročila zbiramo na spletni strani Založbe Litera ter na tajnistvo.litera@gmail.com ali 041 398 916. Knjiga bo na voljo najkasneje 18. septembra 2023.
* * *
Kopija.
New York, 17. februar 1905
Spoštovani g. Morgan,
naj vam znova pojasnim.
Izpopolnil sem največji izum vseh časov – prenos električne energije brez žic na katerokoli razdaljo, delo, ki mi je vzelo deset let življenja. To je dolgo iskani kamen modrosti. Dokončati moram postajo, ki sem jo zasnoval, in človeštvo bo z enim zamahom napredovalo za stoletja. Jaz sem trenutno edini človek na tej Zemlji, ki ima edinstveno znanje in sposobnost, da lahko doseže ta čudež, naslednji pa se morda ne bo pojavil še nadaljnjih sto let. Prišlo je do dolge in boleče zamude. Moji živci niso iz železa, in vse to znanje in veščino lahko svet za zmeraj izgubi. Prosim, ne zavlačujte več z odločitvijo, kakršnakoli že bo. Pomagajte mi dokončati to delo ali pa umaknite ovire na moji poti.
Srčno sem se razveselil, ko sem vas včeraj videl tako odličnega zdravja.
Dobri ste še za nadaljnjih dvajset let aktivnega življenja.
Vdano vaš
N. Tesla
* * *
»A ker je Tesla večinski delež (in nadzor) nad patenti prostovoljno predal Morganu, je lahko zgolj upal, da bo ta v njem prepoznal enakovrednega genija in potencialnega sodelavca, s katerim bosta skupaj spremenila svet. Teslov boj za Wardenclyffe, boj za 'vsesplošno [raz]svetljenje in zlitje ras' (Tesla 2013 [1919a]: 100), se je razkril kot vnaprej izgubljena bitka, ki bi največjega tedaj živečega kapitalista spremenila v dejanskega in ne le deklariranega človekoljuba, prijatelja, mecena in poslovnega partnerja. Očitno je težje spremeniti vektor in um bankirja (ali ustroj kapitalizma) kakor razsvetliti celotno zemeljsko oblo.
Ohranjena korespondenca med Teslo in obema Morganoma nam lahko služi kot dokazno gradivo tega ustroja in njegove vloge pri zaviranju potencialno družbenotransformativnih tehnologij, s tem pa razkriva predvsem »protislovne tendence« in 'notranje omejitve, ki so vgrajene v sam politično-ekonomski sistem kapitalistične družbe XX. stoletja in [...] so ovirale ali celo preprečile implementiranje revolucionarno drugačnih tehnoloških rešitev, kot jih je načrtoval Tesla' (Lukšič 2023: 176). Pričujoča korespondenca zato pove vsaj toliko o zgodovini in razlogih za neuspešno uveljavitev Teslovega najambicioznejšega načrta kot o evoluciji in vzpostavitvi nove oblike kapitalizma, ki so ga v veliki meri omogočili Teslovi izumi prve (in delno druge) faze, saj jih je preko številnih industrijskih korporacij, partnerstev in zvez uspešno financirala in uveljavljala prav komercialna banka J. P. Morgan & Co. ter z njo povezani deležniki. [...] K neuspešni dovršitvi in uveljavitvi Teslovega brezžičnega sistema pa so ključno pripomogle tudi tedanje politične in gospodarske razmere ter ambicije vladnih deležnikov, povezane s prvo svetovno vojno. [...] Vzroki za neuspeh brezžične postaje Wardenclyffe in tragedijo Nikole Tesle so kompleksnejši, kot se je morda zdelo na prvi pogled. Tesla je kockal z »največjo pošastjo Wall Streeta« (59. pismo z 19. decembra 1904) in izgubil zaradi poljubnosti njunega dogovora, tedanjih ekonomskih razmer in finančne nestabilnosti (pri kateri je ključno vlogo igral tudi J. P. Morgan), tektonskih zgodovinskih političnih prelomov, velikopotezne spremembe prvotnega načrta, napačne ocene Morganovega značaja in posledične prostovoljne predaje večinskega deleža temeljnih patentov za vse svoje brezžične tehnologije, ter očitnih Morganovih prikritih ambicij po obvladovanju vzpostavljajoče se brezžične industrije. Ob razkritjih zaviranja in ukalupljanja potencialno prelomnih tehnologij v reprodukcijo obstoječih (ob)lastniških razmerij in nezmožnosti preseganja kapitalistične paradigme zgolj s tehničnimi sredstvi pa ta pisma utelešajo zgodovinsko prelomnico in tragedijo takšnih razsežnosti, da bi jo lahko verodostojno posnel le kak Orson Welles, ki je zaplete svojih zgodb pogosto utemeljil z izdajo medčloveškega zaupanja, usodnimi nesporazumi in zgrešenimi pričakovanji. To bi ob panorami tedanjih političnih in ekonomskih pretresov učinkovito zrcalilo izgubo predindustrijske nedolžnosti, viktorijanske plemenitosti, brezkompromisne etične drže in razsvetljenske vere v vsesplošen napredek človeštva, na katerega je Tesla računal in stavil, vendar so ga skupaj z obljubami o »zlati dobi« na prelomu stoletja izmaličili neizprosni finančni interesi in boji za oblast ter ga razkrinkali kot utopično slepilo ameriške industrijske ekspanzije.
