Avtor: Erika VOUK
Zbirka:STAREJŠE IZDAJE
To je že četrta pesniška zbirka pesnice in prevajalke, ki je z dovršeno pesniško govorico zablestela v svoji prvi zbirki bela Evridika (1984). Nova zbirka zrcali vse značilnosti njenega pesniškega opusa, hkrati pa predstavlja njegovo najvišjo stopnjo, ki bi jo lahko imenovali tudi najvišja stopnja klasičnosti. Lirski subjekt se v novi zbirki spet povrne v realnost, na zemljo in v telo. V mnogih pesmih se celo tako močno odpre barvam in vonjem, da postane razigran in vzvalovan kot morje in primorje, ki sta našla v Eriki Vouk tenkočutno prisluškovalko. Tudi z najtemnejših podob zrači lahkotnost kot odsotnost in čista bolečina odpovedi. Zrela, intenzivna, osvobajajoča poezija. <BR>Avtorica je prejela za pesniško zbirko Opis slike decembra 2002 Jenkovo nagrado, stanovsko nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjega leta.