NAJBOLJ NORMALEN ČLOVEK NA SVETU

Avtor: Ivan Tokin, prevod Urban Vovk

Zbirka:BABILON - zbirka svetovne sodobne proze

Deseto izdajo romana Najbolj normalen človek na svetu Ivana Tokina sem prebral šele po tem, ko sem po njem neuspešno spraševal v Mestni knjižnici Beograd – izposojenih je bilo namreč vseh 15 razpoložljivih izvodov. Nedvomno lahko ob njem spregovorimo o fenomenu popularnosti, neki v Srbiji delujoči profesor je, morda brez ironije, govoril celo o vrlini popularnosti, in to v kulturnem miljeju, ki ni nenaklonjen lahkotnejšim žanrom, prav nasprotno: velike pozornosti so deležne tako knjige, namenjene samopomoči, kot izpovedi domačih in tujih celebrityjev in nacionalne inačice epske fantastike, konspirološke publicistike in revizionističnega zgodovinopisja. Vendar Tokinov roman sodi v tisto redko vrsto leposlovja, ki mu po zgledu proznega postopka Srđana Valjarevića uspeva hkrati zadovoljiti okus širšega občinstva in literarne stroke. V tej na videz univerzalni dobitni kombinaciji kot konstanta nastopa učinek preprostosti, ki poraja občutek bližine med besedilom in bralcem. Seveda govorim o povezavi med pripovednim postopkom in preprostostjo, ki je ni tako zelo preprosto doseči.