ZASPI, MALA MOJA, ZASPI

Avtor: Irena Svetek

Zbirka:PIRAMIDA - zbirka sodobnega slovenskega leposlovja

V romanu Zaspi, mala moja, zaspi, avtorica v treh časovnih rezinah pripoveduje o ožjem družinskem okolju odraščajočega dekleta. Najprej je to najzgodnejše otroštvo, ki ga avtorica prostorsko umešča v Piran, kjer z vsemi barvami obmorskega otroštva naslika prve korake deklice znotraj tesno povezane družine, ki je kajpada mediteransko polna topline, markantna, glasna in povezana. Nedvomno je avtorica snov za ta del romana zajemala iz osebnega spomina na otroštvo, saj je jezik, iz katerega bije avtoričin izreden občutek za detajl, kristalno čist in zgoščen, brez odvečnega balasta. Za razliko od svojih prejšnjih del, v romanu Zaspi, malo moja, zaspi, avtorica družine ne slika več kot nekaj, kar naj bi nas povezovalo, po drugi strani pa individualiziralo, pač pa, nasprotno, v prvem delu romana omogoča skoraj Kovačičevsko podroben vpogled v vsak trenutek srečnega in brezskrbnega otroštva (prve sprehode v mesto, prvo vožnjo s kolesom, prve odnose s prijatelji, jadranje z očetom …), v družini, ki nudi zavetje in povezanost tudi v drugem delu romana, ko avtorica opiše selitev junakinje v Ljubljano. V tem delu se junakinja sreča z velikim mestom, vzpostavi nove odnose v povsem novem okolju, ki ga avtorica še naprej opisuje z jezikom otroških oči, ki so radovedne, občutljive za podrobnosti in ki kar naprej raziskujejo, beležijo in premlevajo vse okrog sebe. Take oči ima glavna junakinja tudi za lik, s katerim se sreča ob druženju s svojo prijateljico. Prijateljičina varuška, ki najprej deluje kot obroben in nepomemben lik, se plast za plastjo razkriva in nazadnje tudi izkaže za zelo pomemben lik pri iniciaciji glavne junakinje v svet odraslih. Tretji del romana je prostorsko umeščen v Porta au Prince (Haiti), v katerem se bralcu na zelo drastičen in pretresljiv način razkrije pomen omenjene varuške pri oblikovanju osebe že odrasle junakinje. Jezik je tukaj klen, junakom lasten, mestoma tudi dokumentarističen. Zdi se, da se je Irena Svetek, v nepredvidljivem in dramaturško vrhunsko izpeljanem romanu Zaspi, mala moja, zaspi, dokončno odločila za kompozicijsko dominanto svojega pisanja; čeravno bosta družina in otroštvo isti vodnjak iz katerega bo neštetokrat zajemala, bo voda vsakokrat sveža in bistra. Orlando Uršič