VALAT - ponatis!!!

Avtor: dr. Peter Čeferin

Zbirka:POSEBNE IZDAJE

In življenje teče dalje, pravi dr. Peter Čeferin v zadnji izmed oseminštirideset zgodb, v kateri je zajel vse svoje življenje od rojstva naprej. Za razliko od prvenca (Moje odvetniško življenje), je kompozicijska dominanta v tokratni zbirki zgodb z naslovom Valat osebna izpoved avtorja. Zgodbe so vezane na avtorjevo družino, mladost, služenje vojaškega roka, zelo iskreno pa dr. Peter Čeferin v tej knjigi spregovori o prepadih, čez katere je kot mlad človek moral stopiti. S skorajda boleče resnično pisavo nam avtor brez olepševanja ali iskanja opravičila zase razgrinja svoje spodrsljaje, popivanja, pretepe in uporništvo v času služenja vojaškega roka. Iz knjige, ki jo je z ilustracijami opremil priznani slovenski ilustrator Izar Lunaček denimo izvemo, da se je avtor rodil skorajda med igro taroka, ker je njegova mati kljub rednim popadkom trmasto vztrajala, da bo partijo odigrala do konca, saj je imela v rokah narejenega Valata. Kako naključno, ali pa tudi ne; iz vseh zgodb v knjigi namreč poleg iskrenosti in jezikovnega verizma, bije tudi trma in vztrajnost avtorja, da vse, česar se loti, odigra do konca. Kljub številnim življenjskim stranpotem, kljub divji mladosti, polni pretepov, popivanja, kljubovanja in številnim zdrsom, ki se človeku, ki je človek z veliko začetnico v življenju zgodijo, čeravno mu jih danes nihče, ki ga osebno ne pozna, ne bi pripisal. Dr. Peter Čeferin, danes eden najbolj prepoznavnih in najprodornejših slovenskih odvetnikov, zagovornik in borec za pravično obravnavanje vsakogar, ki se znajde pred sodiščem, je namreč človek z veliko začetnico tudi zato, ker iz zgodb njegovega življenja kar hitro razberemo, da ima rad človeka. Tistega imenitnega in tistega manj imenitnega, revnega, manj pomembnega ali pa tistega, ki ga je treba zagovarjat na sodišču. Zgodbe v knjigi Valat nam skozi branje odkrijejo pot in način delovanja avtorja, ki izrazito spominjajo tudi na karate do, pot karateja, ki se nikjer ne konča. Najbrž zato, ker ima avtor pri svojih petinsedemdesetih letih redne treninge karateja, pri katerem je dosegel mojstrsko stopnjo drugi Dan. In tudi ta pot teče dalje. VALAT JE DOKAZ, DA V LITERATURI NI VSE SLOG, DA KRALJICA VENDARLE OSTAJA ZGODBA, KI JE ŠE TOLIKO BOLJ KRALJEVSKA, ČE JE KRATKA IN EKONOMIČNA. ŽE TAKO MAJHNA KNJIGA PRINAŠA TUDI NADVSE MAJHNE ZGODBE, ČISTO PRAVE KRATKE KRATKE ZGODBE. V VSO TO MAJHNOST IN ESTETSKI MINIMALIZEM PA SO UJETE NADVSE VELIKE ZGODBE. AVTOR BRALCA V ENIGMATIČNI "DRUGI PLAN" SVOJEGA ŽIVLJENJA SPUSTI S SIMPATIČNO NEOBREMENJENO ISKRENOSTJO. PREDVSEM PA DOMALA BLESTI V ODBIRANJU IN OPISOVANJU SITUACIJ. NJIHOV KROHOTAVI POTENCIAL DO KONCA RAZVIJEJO STRIPOVSKE VINJETE IZARJA LUNAČKA. (Mojca Pišek, del recenzije, objavljene v Dnevniku)