Angel pozabe - ponatis

Avtor: Maja Haderlap; prevedel Štefan Vevar

Zbirka:POSEBNE IZDAJE

Maja Haderlap, roj. 1961 v Železni Kapli, je bila po študiju gledaliških ved sodelavka in urednica napredne literarne revije »Mladje«, dramaturginja v Mestnem gledališču v Celovcu in nato predavateljica na celovški univerzi. Pred tremi leti se je samozaposlila kot samostojna kulturna delavka. Še vedno pa na Univerzi v Celovcu predava gledališko zgodovino in dramaturgijo. Je avtorica treh pesniških zbirk (Žalik pesmi, Bajalice in Pesmi/Gedichte). Za Bajalice je leta 1989 prejela nagrado Prešernovega sklada. Za odlomek iz proznega prvenca Angel pozabe je 2011 prejela prestižno nagrado Ingeborg Bachman, za roman sam pa je prejela avstrijsko literarno nagrado Rauriser Literaturpreis, ki jo podeljuje deželna vlada Salzburga, in nagrado Bruna Kreiskega za politično knjigo leta 2011. Angel pozabe - romaneskni prvenec Engel des Vergessens je roman o koroških Slovencih, napisan z vidika koroških Slovencev, napisan kot spomin na nemško oziroma nacistično zatiranje. Brez obsojanja pripoveduje o grozljivih poskusih iztrebljenja koroških Slovencev v času nacizma med drugo svetovno vojno. Koroška pisateljica in pesnica je v njem ubesedila spomine svoje babice in očeta na čas 2. svetovne vojne in nacizma, ki je globoko zarezal v družbeno tkivo Slovencev na Koroškem. Haderlapova v družinski zgodbi treh generacij osvetljuje upor koroških Slovencev proti nemški vojski in skoraj stoletje dolg konflikt med slovenščino in nemščino na avstrijskem Koroškem. Roman v svoje središče postavlja zgodbo slovenske manjšine v Avstriji, ki ji je druga svetovna vojna zadala enega najhujših udarcev. Pripoveduje o posledicah, ki se zaradi vojne vlečejo iz roda v rod: o ranah tistih, ki so se vrnili iz koncentracijskih taborišč, in o trpljenju onih, ki so v okoliških gozdovih bili boje. O občutku krivde, ki v podzavesti gloda vse, ki so preživeli, pa še celo tiste, ki so se, kot tudi Maja Haderlap, rodili po vojni. Roman na pretanjen način pripoveduje o iskanju pravega jezika, slovenskega ali nemškega, in iskanju domovine, slovenske ali avstrijske. Avtorica ne obtožuje, ne polemizira, ampak zgolj tankočutno niza spomine o dogodkih, ki so mleli in še meljejo Slovence na Koroškem. Pripoveduje o tem, kakšne posledice v ljudeh zapušča vojna, kako njene sence segajo v sedanjost in določajo življenja prizadetih. Po romanu so v SNG DRAMA uprizorili tudi gledališko predstavo.

Razprodano