Avtor: Jenny Erpenbeck, prevod Tina Štrancar
Zbirka:BABILON - zbirka svetovne sodobne proze
Skoraj vsak ima svoj skrivnostni kraj, ki ga spominja na otroštvo, kjer tudi kot odrasel lahko podoživlja brezskrbnost, toplino in otroštvo ter čas, ko je bilo »življenje še nedotaknjeno«. Babičina, nonina ali omina hiša ali hiška, kakršnekoli barve in oblike, ob jezeru, morju ali na deželi, ki je bila leto za letom »prizorišče« poletnih počitnic, je zagotovo kraj, ki v nas vzbudi nešteto spominov. Toda naj je bilo otroštvo še tako lepo, ni nujno, da nas spomin nanj osvobaja – ujeti smo s tem, da hočemo nazaj v čas, ki je za nas že minil. Tako se neupravičena lastnica hiše v romanu Srečišče (Heimsuchung, 2008) zaman trudi soprogu obrazložiti, »da ji je njeno zelo lepo otroštvo, zdaj ko je bila že zdavnaj odrasla, s tako veliko zamudo zraslo čez glavo in se izkazalo za zelo lep zapor, kjer bo večna ujetnica.« Takšna »ujetnica« je prav gotovo tudi pisateljica in režiserka Jenny Erpenbeck (1967), ki je svojemu sanjskemu kraju otroštva postavila literarni spomenik.