PLAVE TALIGE

Avtor: Branko Šömen

Zbirka:PIRAMIDA - zbirka sodobnega slovenskega leposlovja

»Vsi nosimo v sebi svojo geografijo sveta: potovanja so del našega odkrivanja zemljepisnih, zgodovinskih, človeških širin; potovanje ima, kot filmski scenarij, zamisel, načrt, sámo potovanje, gibanje, cilj,« zapiše Branko Šömen (1936), književnik, publicist in filmski scenarist v romanu, ki se odpira v eno samo, za svet malo, za veliko večino pa (pre)tvegano potovanje. In to troedino. Roman je namreč zgrajen iz treh vzporednih tokov (Medena rosa, Plave talige, Prekleti film), med katerimi še slutimo neugnanost mladosti (Panonsko morje, roman, 1981), ki je »nisem do kraja izkoristil«, zrela leta, v katerih »kar sem pričakoval, nisem do kraja dosegel« (Prekleti film) ter seveda nastajanje filma, ki ga ni »do kraja realiziral« (Medena rosa). Vsi ti trije pripovedni tokovi pa se združijo v delti, ki jih uokviri: v sceneriji goričkega borovega gostüvanja, tradicionalnega ljudskega običaja v času pusta, na katerem se, podobno kot na nekaterih karnevalih, predstavi svet v zatajevani luči: akterji borovega gostüvanja, vključno z borovo nevesto in ženinom, so sicer kreature, v svoji srži pa nastavljeno ogledalo, v katerem se svet in čas reflektirata kot resničnost resničnosti. (Milan Vincetič)