Brezplačna dostava za vsa naročila

PLAVE TALIGE

Avtor: Branko Šömen

Zbirka:PIRAMIDA - zbirka sodobnega slovenskega leposlovja

»Vsi nosimo v sebi svojo geografijo sveta: potovanja so del našega odkrivanja zemljepisnih, zgodovinskih, človeških širin; potovanje ima, kot filmski scenarij, zamisel, načrt, sámo potovanje, gibanje, cilj,« zapiše Branko Šömen (1936), književnik, publicist in filmski scenarist v romanu, ki se odpira v eno samo, za svet malo, za veliko večino pa (pre)tvegano potovanje. In to troedino. Roman je namreč zgrajen iz treh vzporednih tokov (Medena rosa, Plave talige, Prekleti film), med katerimi še slutimo neugnanost mladosti (Panonsko morje, roman, 1981), ki je »nisem do kraja izkoristil«, zrela leta, v katerih »kar sem pričakoval, nisem do kraja dosegel« (Prekleti film) ter seveda nastajanje filma, ki ga ni »do kraja realiziral« (Medena rosa). Vsi ti trije pripovedni tokovi pa se združijo v delti, ki jih uokviri: v sceneriji goričkega borovega gostüvanja, tradicionalnega ljudskega običaja v času pusta, na katerem se, podobno kot na nekaterih karnevalih, predstavi svet v zatajevani luči: akterji borovega gostüvanja, vključno z borovo nevesto in ženinom, so sicer kreature, v svoji srži pa nastavljeno ogledalo, v katerem se svet in čas reflektirata kot resničnost resničnosti. (Milan Vincetič)

Hitri pregled

»Vsi nosimo v sebi svojo geografijo sveta: potovanja so del našega odkrivanja zemljepisnih, zgodovinskih, človeških širin; potovanje ima, kot filmski scenarij, zamisel, načrt, sámo potovanje, gibanje, cilj,« zapiše Branko Šömen (1936), književnik, publicist in filmski scenarist v romanu, ki se odpira v eno samo, za svet malo, za veliko večino pa (pre)tvegano potovanje. In to troedino. Roman je namreč zgrajen iz treh vzporednih tokov (Medena rosa, Plave talige, Prekleti film), med katerimi še slutimo neugnanost mladosti (Panonsko morje, roman, 1981), ki je »nisem do kraja izkoristil«, zrela leta, v katerih »kar sem pričakoval, nisem do kraja dosegel« (Prekleti film) ter seveda nastajanje filma, ki ga ni »do kraja realiziral« (Medena rosa). Vsi ti trije pripovedni tokovi pa se združijo v delti, ki jih uokviri: v sceneriji goričkega borovega gostüvanja, tradicionalnega ljudskega običaja v času pusta, na katerem se, podobno kot na nekaterih karnevalih, predstavi svet v zatajevani luči: akterji borovega gostüvanja, vključno z borovo nevesto in ženinom, so sicer kreature, v svoji srži pa nastavljeno ogledalo, v katerem se svet in čas reflektirata kot resničnost resničnosti. (Milan Vincetič)

Sorodne knjige


Book Image

Hudo brezno

Book Image

Urnebes

Book Image

Mnogoboj mitologij - nominacija za nagrado kritiško sito 2019

Book Image

Dekleta pojejo