ZAGATNE ZGODBE

Avtor: Aleš Berger

Zbirka:NOVA ZNAMENJA - humanistična zbirka

Vrhunski prevajalec iz francoščine in španščine, publicist in urednik Aleš Berger je napisal zbirko dvanajstih, v vseh pogledih imenitnih, klasično ubranih, pretežno ljubezenskih zgodb. Kot pove že naslov zbirke, gre za zgodbe, ki se vse po vrsti končajo s takšnim ali drugačnim polomom. Glavni junak (enkrat tudi junakinja), možak poznih srednjih let, naveličan izpraznjenega zakona in po malem tudi življenja, se podjetno, kot nekoč, podaja v ljubezenske in druge avanture, ki pa nenadoma niso več dejanja svobode, igrivosti in osrečujoče erotike, ampak vse bolj sfiženi poskusi preseganja naveličanosti, navad, družbene (in družabne) utesnjenosti, medčloveške in medspolne odtujenosti, staranja ali, čisto preprosto, spleta naključnih, do komičnosti absurdnih okoliščin. V skladu s takšnimi vsebinami Berger ne pripoveduje svojih »zagatnih zgodb« na zresnjen ali celo tragičen način. V njih sicer odkriva latentno tragiko ali vsaj bridkost, hkrati pa tudi komičnost, karnevalskost, ironijo in sarkazem in pogosto čisto navadno bebavo brezsmiselnost. Da je tragikomični učinek celote še večji, so vse zgodbe pripovedovane v bleščečem, klasičnem jeziku in kompozicijsko urejene tako, da se jih ne bi sramoval ne Čehov ne Maupassant ne naš Ivan Cankar. Zagatne zgodbe so, skratka, resnično presenečenje in obenem takšen literarni argument, da bomo morali odslej govoriti o Alešu Bergerju tudi kot o pisatelju.